Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

12. pokrajinski kongres sindikata CGIL: poseg organizacijskega tajnika Marina Marsiča

02.03.2010


Na 12. pokrajinskem kongresu sindikata CGIL, ki je potekal 1. marca 2010 v prostorih Area Science Park na Padričah, je v imenu SKGZ bil prisoten organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič, ki je pozdravil na zasedanju.

"Spoštovani člani Predsedstva, delegati in gostje, najprej želim čestitati tajniku Adrianu Sincovichu za njegovo uvodno razmišljanje, v katerem se je dotaknil številnih aspektov sindikalnega delovanja. Tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji se sooča s čedalje hujšo gospodarsko krizo. Kriza pa je postala nekakšen splošen izgovor za tiste, ki želijo prikriti svoje nesposobnosti ali, še huje, ki skrivajo točno določene politične namere. Slovenske organizacije ne zasledujejo dobička, saj je njihov glavni cilj ovrednotenje zgodovinskega, kulturnega in jezikovnega bogastva naše dežele. Tudi zaradi tega ima Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina poseben statut in pridobiva v ta namen specifična financiranja. Slovenske organizacije obstajajo predvsem zaradi javnih prispevkov, ki slonijo na zaščitnem zakonu in mednarodnih pogodbah. V zadnjih dvajsetih letih pa so ostali javni prispevki nespremenjeni in ni bila upoštevana niti inflacija. To pomeni, da so se prispevki dejansko znižali za vsaj 30% in posledično so se zreducirale manjšinske dejavnosti. V zadnjih časih pa se je kriza zaostrila, kar je posledično pospešilo nelagodje, najboljše upravne sposobnosti pa niso uspele ohraniti vseh delovnih mest.
Letos se je situacija rešila v zadnjem trenutku z vrnitvijo 1 milijona evrov, že v naslednjem letu pa predvideva triletni finančni zakon krčenje 2,5 milijona evrov prispevkov manjšini. V primeru, da bi določba obveljala, bi se znašla celotna slovenska narodnostna skupnost v hudih težavah. SKGZ zaradi tega ceni občutljivost in pozornost, ki so jo izkazali sindikati našim organizacijam in izraža svojo pripravljenost za kontinuirano soočenje in za vzpostavitev delovnega omizja, kjer lahko s skupnimi močmi lahko evidentiramo najboljše rešitve za obstoječe probleme in eventualno poiščemo najprimernejše socialne blažilce, kjer je mogoče njihovo koriščenje. Vašemu kongresu želim dobro delo."

Tiskaj >>