16.05.2013 Klepetalnica Goriškega loka: Kriza politike ali kriza družbe?

16.05.2013 Predstavniki krovnih pri predsedniku Državnega zbora RS Janku Vebru

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji - Analisi, applicazione e sviluppo della Tutela delle Minoranze in Italia e Slovenia

25. deželni kongres SKGZ - Razprava v Špetru

20.05.2012



Delovno predsedstvo kongresa v Špetru

Večanje števila govorcev slovenskega jezika, ustvarjanje prijaznega okolja za dvojezičnosti, vprašanje identitete, trženje manjšinskega jezika med negovorci, poučevanje slovenščine v italijanskih šolah, potrebe slovenskih in dvojezičnih šol, socialne dejavnosti in medgeneracijska povezanost, določitev prioritet in ustreznejša porazdelitev sredstev, vprašanje dvojnega članstva, kriza slovenskih medijev, manjšinsko gospodarstvo, povezovanje navzven na strokovnem področju, investiranje v mlade. To so bile le nekatere izmed tem, ki so jih med zelo bogato in plodno razpravo obravnavali udeleženci drugega dela 25. deželnega kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je potekal pod geslom »SKGZ 2020-Vizija prisotnosti«.

Ob številnih iztočnicah za živahno debato, ki jih je ponudilo poročilo predsednika Rudija Pavšiča, je dosedanji izvršni odbor zveze izdelal tudi nekatere predloge, o katerih bo moral razpravljati in se nato tudi izreči novi deželni svet: v prvi vrsti gre za spremembo imena (začetni predlog je Zveza Slovencev v Italiji, ki pa je bil že na samem kongresu deležen nekaterih kritik), nato pa še za povečanje vloge članov posameznikov na pokrajinski ravni, kjer bi ti volili vodstvo zveze (kolektivne članice pa bi bile prisotne na deželni ravni) in za neposredno izvolitev deželnega predsednika na kongresu s strani članov posameznikov in delegatov kolektivnih članic.

Pogled vseh udeležencev razprave (v njej je sodelovalo skoraj trideset ljudi, zato na omejenem prostoru vseh ni mogoče citirati) pa je bil vsekakor usmerjen v prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji in njenih potreb. Suzana Pertot in Matejka Grgič sta na primer ugotavljali, da je treba več energije usmeriti v širjenje rabe slovenskega jezika v vsakdanjem življenju oziroma v večanje števila njegovih govorcev (to so lahko ob tistih, ki so slovenskega maternega jezika, tudi otroci iz mešanih zakonov oziroma taki, ki se slovenščine naučijo). Pravno varstvo namreč jamči le pravico do rabe jezika, samo po sebi pa ne zagotavlja ohranjanja in nadgrajevanja komunikacijskih sposobnosti govorcev manjšinskega jezika (je torej sredstvo, ne pa cilj). Glede na to, da se tudi med Slovenci v Italiji uveljavljajo hibridne identitetne opcije, pa bi bilo med drugim vprašanje ohranjanja slovenskega jezika treba obravnavati (oziroma jezik tržiti) ločeno od identitetnih vprašanj. Potrebne so tudi pobude usmerjene v ustvarjanje in gojenje večjezičnosti prijaznega okolja.

Šola kljub svoji ključni vlogi pri ohranjevanju slovenskega jezika ne more biti dovolj, predvsem glede na sedanjo sestavo šolske populacije, kot je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Slori. Zato so izredno pomembne tudi pošolske dejavnosti v slovenskem jeziku, kot je na primer omenil Jure Kufersin. V povezavi s spremenjeno šolsko populacijo, ki jo v vse večji meri sestavljajo otroci iz mešanih zakonov ali celo iz popolnoma neslovenskih družin, je šolnica Mirjam Mikolj poudarila, da bi vzgojitelji, učitelji in profesorji potrebovali dodatno izobraževanje, da bi bili v danih razmerah pri svojem delu bolj učinkoviti. V zvezi s šolo se pri SKGZ zavzemajo tudi za širitev dvojezičnega oziroma trojezičnega poučevanja na Videmskem (v Terski, Karnajski in Kanalski dolini), podpirajo pa tudi uvedbo pouka slovenščine v italijanske šole. Pri obravnavanju šolskega vprašanja pa bi morale biti v ospredju zlasti potrebe dijakov in njihovih družin.

Več udeležencev razprave se je strinjalo, da je treba znotraj manjšine določiti prioritete in strategije za razvoj in da je sedanja porazdelitev finančnih prispevkov neustrezna. Pri izdelavi smernic za bodoče delovanje in razvoj slovenske narodne skupnosti bi lahko bilo koristno sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, ki bi lahko prispevale k pripravi strokovno utemeljenih izhodišč.

Med razpravo je bilo v ospredju tudi vprašanje medijev in kriza Primorskega dnevnika in Novega Matajurja. V Rimu bo treba pozorno slediti pripravi novih zakonskih določil za financiranje tiskanih medijev, da slovenski mediji ne bi tvegali, da bi bili zaradi krčenja sredstev v težavah. Poudarjeno pa je bilo tudi, da je za prihodnost Primorskega dnevnika bolj kot množično včlanjevanje v zadrugo, kar je vsekakor hvalevredno, pomembno povečanje števila naročnikov.

Govor je bil tudi o manjšinskem gospodarstvu, kadrovanju in vlaganju v mlade, načeto pa je bilo tudi vprašanje dvojnega članstva ustanov, ki so vključene tako v SKGZ kot SSO. Slišati je bilo, da bi bilo mogoče boljše, ko te ne bi bile vključene v nobeno organizacijo, ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj pa je na primer predlagal ustanovitev nekega sveta predsednikov teh ustanov.

Letošnji kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katerem so zabeležili 90-odstotno prisotnost delegatov, je bil tudi volilnega značaja. Na njem so izvolili nov deželni svet (seznam članov objavljamo posebej), razsodišče in nadzorni odbor. (T.G., Primorski dnevnik - 20.5.2012)


Kongresa se je udeležilo rekordno število delegatov in delegatk