49. Dan emigranta

07.01.2012

ČEDAD - 49. izvedba Dneva emigranta, ki se je včeraj odvijala v čedajskem gledališču Ristori, je potekala v znamenju spomina na preteklost, pregleda in prikaza sedanjega pestrega kulturnega in družbenega dogajanja ter pogumnega načrtovanja bodočega razvoja Slovencev, ki živijo v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Prireditev, ki jo tradicionalno ob začetku leta organizirata SKGZ in SSO Videmske pokrajine, je privabila številno občinstvo in mnoge politične ter kulturne predstavnike iz naše dežele in Slovenije.
Srečanja so se udeležili senatorka Tamara Blažina, generalna konzulka RS Vlasta Valenčič Pelikan, predstavnika ministrstev RS Zorko Pelikan in Rudi Merljak, evropski poslanec Lojze Peterle, poslanec RS Samo Bevk, Rudi Pavšič in Luigia Negro (SKGZ), Giorgio Banchig in David Bandelj (SSO), župan Bovca Danijel Krivec, podpredsednik tržaške Pokrajine Igor Dolenc in drugi. Kulturni spored popoldneva se je pričel z izvedbo izvirnega projekta Glasbene matice iz Špetra z naslovom Pastirci, ki sta ga na besedilih iz zbirke Franceta Bevka izvedla Otroški zbor Mali lulerji in Mali orkester GM Špeter. Petje otrok in igranje mladostnikov, ki jih je vodil Davide Klodič, je prisotne v dvorani, še predvsem zaradi svežine nastopa, navdušilo. Sledil je prikaz zanimive štirijezične risanke Ta Rozajanska lisica, ki je rezultat sodelovanja Gorske skupnosti za Guminsko, Kanalsko dolino in Železno, občine Naborjet in Muzeja »ot tih rozajanskih judi.« Program prireditve so obogatili nastopi mladostno igrivih napovedovalcev Ivana Cicconeja, Cecilie Blasutig, Emme Golles, Antonelle Trusgnach in Sare Simoncig.

Čedad, 06.01.2012 - Mali lujerji

Po krajšem poudarku pomena pripovedovanja pravljic nekoč in danes, ki ga je v svojem nastopu izvedel kulturni delavec Renzo Gariup in pozdravnem nagovoru čedajskega župana Stefana Ballocha, ki je omenil evropski značaj mesteca ob Nadiži ter izrazil ponos, ker se vsako leto v njem odvija Dan emigranta, je na oder kot osrednji govorec stopil poslanec Carlo Monai. Po uvodnem obžalovanju dejstva, ker slovenski babici navkljub ne obvlada slovenščine, je čedajski politik poudaril, da so leta povojnega nacionalizma dokončno mimo. Danes je po njegovem potreben pogum, da tudi v Čedadu pride do padca ideoloških pregrad in gledanja »z navdušenjem« na Slovence. Določila iz zakonov za zaščito slovenske manjšine bi bilo treba torej udejanjiti, je spomnil Ballocha. Dežela bi morala podpirati razvoj ekonomije Nadiških dolin, da bi se ljudje iz njih ne izseljevali. Nadalje je parlamentarec predstavil predlog (ljudsko peticijo) za poimenovanje čedajske ulice po Ivanu Trinku, ki mora, je izpostavil, postati del kolektivnega institucionalnega spomina.
V imenu slovenskih organizacij je občinstvu v obeh jezikih spregovoril Michele Coren, ki se je najprej oddolžil spominu pred dnevi preminulega nadškofa Battistija. »Njemu Slovenci veliko dolgujemo. Opravičil se je za krivice, ki jih je Slovencem prizadejala videmska Cerkev, podpiral Čedermace in si prizadeval za našo zaščito. Po pregledu in oceni dogajanja iz preteklega leta ter opozorilu, da je potrebno sredstva iz zaščitnih zakonov bolje izkoristiti, je poudaril, da je nujen razmislek o prihodnosti: o problemih in perspektivah. Anahronistična so prizadevanja, ki skušajo brisati določila zakona št. 38/2001. Zadovoljstvo potrjuje dejstvo, da narašča zanimanje za slovenski pouk v Kanalski in Terskih dolinah. Potrebno bi bilo uskladiti delovanje med slovenskimi organizacijami in povečati sodelovanje med občinami, v katerih v FJK živijo Slovenci. Predlog deželnih svetnikov Kocijančiča in Gabrovca glede volitev znotraj manjšine je smiseln in bi veljalo o njem razpravljati, je menil. V zaključnem delu svojega posega je omenil številne čezmejne projekte za ovrednotenje krajev, ki so povezani z dogajanjem prve svetovne vojne. Coren se je ob koncu občuteno zahvalil za sodelovanje načelniku tolminske Upravne enote Zdravku Likarju, »stebru, na katerega se lahko vedno zanesemo.«
Spored Dneva emigranta, ki dejansko predstavlja praznik, na katerem se Slovenci iz Benečije, Rezije in Kanalske doline soočijo s Slovenci iz celotne dežele in Posočja ter s Furlani, je sklenil prikaz komedije Mož naše žene, ki sta ga režirala Marjan Bevk ter kolektiv Beneškega gledališča; besedilo je priredila Marina Cernetig. Občinstvo je nastop igralcev nagradilo z dolgim aplavzom.
Matej Caharija
(Primorski dnevnik, 7. januarja 2012)

Čedad, 06.01.2012 - Prizor komedije Mož moje žene

Tiskaj >>