Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Deželni odbornik Roberto Molinaro s predstavniki Slovencev

02.12.2009


PRIMORSKI DNEVNIK, 2. decembra 2009

TRST - Dežela bo posegla pri rimski vladi naj, podobno kot lani, v začetku prihodnjega leta nameni slovenski manjšini dodatni milijon evrov prispevkov. Pristojno odborništvo je v zvezi s porazdelitvijo prispevkov za leto 2010 (brez morebitnega dodatnega milijona evrov) pripravljeno spremeniti razpredelnico, ki jo je poslalo v presojo posvetovalni komisiji za Slovence. To sta otipljiva rezultata sinočnjega srečanja deželnega odbornika Roberta Molinara (pristojen je tudi za narodne manjšine) s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko ter z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Igorjem Gabrovcem. Slednja sta bila organizatorja sestanka, ki bi se ga moral udeležiti tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, a ga zaradi drugih obveznosti ni bilo. »Vse obveze, ki jih bo sprejel Molinaro, so tudi moje obveze,« je pred srečanjem dal vedeti predsednik. Deželna vlada bo posegla v Rimu Molinaro je obljubil, da bo Tondo uradno opozoril osrednjo vlado na finančno stisko slovenske manjšine. V igri so tudi odnosi med Italijo in Slovenijo, je podčrtal odbornik. Očitno ni pozabil na vlogo zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je na priporočilo Ljubljane v začetku tega leta najbrž odločilno pripomogel, da je Rim »vrnil« manjšini manjkajoči milijon evrov. Dežela računa, da se bo ta scenarij ponovil tudi letos, čeprav o tem ni nobenih zagotovil. SSG najbrž 500 in ne 700 tisoč evrov Odbornik je zadovoljen s potekom dogajanj v Slovenskem stalnem gledališču. Sprejeto rešitev za teater je označil kot uspeh sodelovanja med slovensko manjšino in tremi lokalnimi ustanovami (Dežela, Občina in Pokrajina Trst). Nakazana finančna rešitev za SSG bo najbrž omogočila drugačno porazdelitev državnih prispevkov 2010, ki je povzročila precej negodovanja med manjšinskimi ustanovami. Namesto napovednih 700 tisoč evrov naj bi gledališče dobilo 500 evrov iz proračuna zaščitnega zakona. Nakazuje se torej nova porazdelitev državnih prispevkov (brez morebitnega milijona evrov). Molinaro je Pavšiču in Štoki dal razumeti, da Dežela pričakuje od manjšine predloge za novo notranjo organiziranost in torej za posledično bolj smotrno razdelitev prispevkov. To ni prvič, da deželna uprava to izpostavi. Trenutno malo možnosti za financiranje sklada Molinaro ni dal veliko upanj za Sklad FJK za Slovence, ki bo vsaj s finančnim zakonom 2010 ostal brez denarja. Ni pa izključil možnosti za njegovo financiranje, odvisno od proračunske situacije, ki je danes zelo slaba. Dežela je vsekakor v prejšnjih tednih dejansko »sprostila« vsa razpoložljiva državna in deželna sredstva za manjšino iz prejšnjih let, je ugotovil odbornik. Podpora čezmejnemu projektu v Benečiji Pavšič je izrazil bojazen, da Dežela ne bo odobrila evropskega projekta Jezik-Lingua, ki je sad sodelovanja slovenske in italijanske manjšine. V ta projekt sodi tudi multimedijski center v sklopu beneškega Inštituta za slovensko kulturo, ki ima sedež v Špetru. Čezmejni načrt finančno ne obremenjuje deželnih blagajn. Molinaro je zagotovil, da uprava FJK ne zavira tega pomembnega projekta, temveč ga podpira. Odbornik se bo osebno pozanimal kje in zakaj so se stvari zataknile. Torej nobenih političnih vetov na projekt Jezik-Lingua. Ocena sinočnjega srečanja Molinaro je zadovoljen s sestankom in s »tvornimi odnosi« med slovensko manjšino in Deželo. Gabrovec je izpostavil tvorno vzdušje na srečanju, Kocijančič pa je prepričan, da je sestanek presegel pričakovanja, »ki so bila majhna, saj je problemov na tapeti precej in vsi so zelo resni«. Štoka in Pavšič, ki sta uradno zaprosila za sestanek, menita, da je odbornik pokazal dobro voljo za reševanje težav manjšine, končno merilo za oceno politike FJK pa bodo dejanja.

S.T.