24.05.2017 Predsednik Kučan o sebi, Sloveniji, politiki

24.05.2017 Sprejem krovnih organizacij v Vili Podrožnik

VČLANI SE
V SKGZ

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi.
(Poziv k včlanjevanju)
(Pristopna izjava)
Tudi jaz sem SKGZ. Včlani se! Mnenja vseh za skupno rast

Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji - Analisi, applicazione e sviluppo della Tutela delle Minoranze in Italia e Slovenia

Dipiazza včeraj gost SKGZ in SSO

09.05.2017


Z županom o šolah, vrtcih, slovenščini in reformi uprav

Obe strani se zavzemata za dialog brez polemik - Dobro sodelovanje z ostalimi župani in z Deželo

Od dvojezičnosti in šumnikov do šolske tematike, medobčinskih zvez in Magajnove ulice tja do prvomajske polemike. O vsem lem je bil govor na več kot enournem srečanju s tržapkim županom Robertom Dipiazzo, ki sta ga včeraj popoldne priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Župana sta delegaciji obeh krovnih organizacij gostili v Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu, navzoča sta bila tržaška občinska svetnika Valentina Repini (DS) in Igor Švab (SSK-DS).

Raje dialog kot polemika

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je razložil, da je namen srečanja opozoriti župana na odprta vprašanja, povezana s slovensko manjšino, obenem pa vzpostaviti neko obliko rednega dialoga z željo, da bi podobni sestanki potekali nekajkrat na leto. »Dialog je edino sredstvo za reševanje problemov, naj o datumih in barvah raje govorijo drugi,« je dejal Pavšič, predsednik SSO Walter Bandelj pa je potrdil, da je treba odstraniti vse ovire v glavah in vztrajati pri dialogu; ta je koristen in potreben še zlasti v obdobju gospodarske negotovosti, ko je združitev moči nujna. »Dobro veste, da sem odprt človek. Glavno je, da so odnosi iskreni in da se izognemo političnemu izkoriščanju dogodkov,« je dejal župan Dipiazza in pri tem mimogrede omenil polemiko okrog jugoslovanskih zastav na prvomajskem sprevodu ter tozadevno predhodno resolucijo oz. »provokacijo«, kot jo je sani imenoval, v občinskem svetu. »Resolucija je bila pač provokacija. Potem pa ... Če ima nekdo navado, da na Krasu obeša rdeče zastave, naj pač to dela, ne bom si belii glave,« je bil spravljiv Dipiazza in dodal, da »če me prihodnje leto povabite na prvomajski sprevod, ki se ga nisem nikoli udeležil, bom prišel, ampak mi morate zagotoviti, da bomo praznovali dan dela brez vsakršne instrumentalizacije,« je še dejal. »Ekstremisti z obeh strani so na preži. Lepo prosim, s temami iz 20. stoletja ne gremo nikamor,« je še izjavil.

Šole so steber

Ena glavnih tem je bilo šolstvo. Občinska svetnica Valentina Repini je hotela vedeti, ali bo Občina po novem dejansko vzdrževala tudi objekte višjih srednjih šol (pristojna odbornica Angela Brandi temu ni naklonjena); župan ji je to potrdil, in sicer v okviru medobčinske zveze ter čakajoč na sredstva z Dežele. Italijanske šole so v slabšem stanju, rad pa bi si osebno ogledal delovišče za šolski poi na Canestrinijevi ploščadi. Glede pomanjkanja slovensko govorečega osebja v občinskih vzgojnih službah je dejal, da je Občina v finančni stiski in ne zaposluje, pripravljen pa je se o tem pogovoriti. Glede dvojezičnih jasli na Krasu ostaja na razpolago s predlogom o ureditvi jasli v Križu, od koder se bo civilna zaščita odselila k redarjem v Miramarski drevored. Dipiazza je še omenil, da bi kako slovensko šolo lahko vselili tudi v nekdanjo vojašnico v Ul. Rossetti.

Župani dobro sodelujejo

Livio Semolič (SKGZ) je predlagal, naj Trst posnema goriški model čezmejnega sodelovanja z EZTS, saj bi moral Trst okrepiti vezi z zaledjem. Župan pa je pò vprašanju o medobčinskih zvezah izpostavil sodelovanje z župani okoliskih občin: »Paradoksalno je to, da smo v različnih političnih taborih, a dobro sodelujemo, tudi z Deboro Serracchiani; ko bi pripadali isti koaliciji, ne bi bilo tako.«

Slovenščina v Trstu

Semolič je Dipiazzo še opozoril, da morajo biti plakati z uradnimi županovimi sporočili povsod - tudi v središču mesta -dvojezični, kot to velja v Gorici. Edino nesoglasje pa je prišlo na dan, ko je pokrajinski tajnik SKGZ Tomaž Ban zatrdil, da bi Občina Trst na splošno lahko več naredila za slovenščino v mestnem središču, saj je v Trstu nekoč živelo več Slovencev kot v Ljubljani. Župan se ni strinjal, odgovoril je, da je »od Milj do Devina vse dvojezično«; zakone je treba spoštovati, slovenščine pa je veliko.

«Pokličimo Alfana«

Govor je bil tudi o peticiji za imenovanje ulice ali trga pò Mariu Magajni (sani župan je pred meseci že omenil, da bi bil prostor pred Kulturnim domom primeren), vprašanju vodenih ogledov Rižarne (ogledi v slovenskem jeziku so dražji, ker ni občinskega osebja, je povedal Igor Švab) in še čeni. Ko pa sta Pavšič in Bandelj omenila, da si na sestankih s funkcionarji v Rimu še vedno zaman prizadevata za vnos šumnikov v vse osebne dokumente, ju je Dipiazza povabil, da se v prihodnjih dneh zglasita v njegovem uradu: »Poklicali bomo zunanjega ministra Alfana, ki je bil do pred kratkim notranji minister, da mu neposredno predstavimo problem«. (af, Primorski dnevnik)


Srečanje v prostorih NŠK v Narodnem domu