Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Gorica: Izkušnja italijanskih staršev otrok v slovenski šoli

03.03.2010


Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič in SKGZ prirejata danes ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici srečanje na temo »Italijanski starši v slovenski šoli: protagonisti integracije«. Pobuda sledi zanimivi in dokaj živahni diskusiji o vedno večji prisotnosti otrok iz italijanskih in narodnostno mešanih družin na slovenskih šolah. V glavnem je vsa dosedanja dialektika izhajala iz stališč predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, italijanski starši pa so bili obravnavani le kot pasivni uporabniki slovenskih šolskih ustanov, ne pa kot aktivni sogovorniki. Prireditelji današnjega srečanja po drugi strani želijo postaviti v središče pozornosti prav tiste italijanske starše, ki so izbrali slovensko šolo za svoje otroke iz raznoraznih vzrokov in z različnimi motivacijami. Tovrstna pričevanja, v okviru katerih naj bi čim bolj prišla na dan videnja, občutki, izkušnje in nasploh pogledi naših sodržavljanov italijanskega jezika, so lahko zanimiva iztočnica za nadaljnjo razpravo o slovenski šoli v Italiji, ki postaja vedno bolj zanimiva za širši, ne samo manjšinski prostor. Pri takih perspektivah se nedvomno pojavljajo številni dvomi in pomisleki, saj prav gotovo ni enostavno upravljati vzgojno-izobraževalnih procesov v taki razvojni dinamiki. Vedno bolj pa postaja vsem jasno, da le taka šola, odprta novim družbenim izzivom, bo lahko uspešna in koristna naši in širši skupnosti, ki se nasploh ukvarja s kompleksnimi pojavi integracije v globalizaciji. Zanimanje za slovensko šolo, slovenski jezik in kulturo stalno narašča, kot kažejo tudi statistični podatki o vedno številčnejših vpisih v slovenske šole na Goriškem. »Za tako povpraševanje pa moramo biti tudi primerno opremljeni, saj ni le na šoli odgovornost zadostitve vseh teh pričakovanj, tudi ostale manjšinske ustanove se morajo še bolje opremiti v tej smeri: od pošolske dejavnosti do vseh kulturnih, športnih in družabnih storitev, ki so namenjene šolski mladini. V vseh teh okoljih bo potrebno posvetiti še večjo pozornost utrjevanju in kakovostni nadgradnji znanja slovenskega jezika, ki je glavni temelj, na katerem sloni naš šolski sistem,« pravijo prireditelji današnjega srečanja, ki ga bo povezovala strokovnjakinja s področja vzgoje v večjezičnem okolju Suzi Pertot.

Tiskaj >>