Goriški župan Ettore Romoli o prihodnosti goriškega prostora

PRIMORSKI DNEVNIK, 14. novembra 2009 Župan Ettore Romoli je prepričan, da so Gorici sinergije z Novo Gorico usojene in neizbežne, da delita mesti skupen prostor in da bo njuno sodelovanje zares steklo po zaslugi čezmejnih projektov gospodarskega značaja. Prepričan je, da goriško gospodarstvo usiha, ker so ugodnosti proste cone ugasnile vsako podjetniško iniciativo, da so za Gorico biblični časi javnih del pravo prekletstvo, hujše kot drugje, da pa bo večino del izpeljal v dveh letih in pol od začetka svojega mandata, torej okrog konca leta, nakar bodo na vrsti predvsem Travnik in nova parkirišča. Prepričan je tudi, da nekateri ideološki zidovi še vedno stojijo, »na obeh straneh in ne samo na italijanski, kot meni župan Nove Gorice«. Vendar v zadnjem letu in pol zaznava v mestu boljšo klimo in bolj sproščene odnose: »Zidki in predsodki padajo, zato pa lahko zaživimo kot mednarodno mesto, ki ni več zabubano vase.« Obenem je prepričan, da je Transalpina – Trg Evrope bližji središču Nove Gorice, medtem ko je za Gorico skrajna periferija, zaradi česar je za skupna praznovanja bolj primerna Rdeča hiša. Tako lahko povzamemo le nekaj misli, ki jih je Romoli izrekel sinoči v čitalnici Feiglove knjižnice, v prvi klepetalnici Goriškega loka v novi sezoni. Pred etnično mešanim občinstvom je najprej odgovarjal na vprašanja Livia Semoliča, goriškega predsednika SKGZ, nato pa še udeležencev. Dokazal je običajno politično premetenost in dialoški talent, saj je konfrontacija tekla z obojestranskim pritrjevanjem, brez ostrin. Nekateri županovi odgovori pa so ostali nedorečeni, med temi predvsem odgovor na vprašanje, zakaj njegove vizije odprtega mesta, ki naj bi začelo višje leteti, ni zaznati tudi v njegovem občinskem odboru. Začel je vsekakor z izjavo, da Gorico vidi nekoliko manj slabo kot na začetku svojega županskega mandata, to pa predvsem po zaslugi zunanjih okoliščin, kot sta vstop Slovenije v schengen in krepitev univerzitetnih dejavnosti v mestu. Negativne posledice vstopa Slovenije v EU so povezane z dejstvom, da jih italijanska stran ni znala predčasno preprečiti ali vsaj ublažiti. Problem je na primer ugodnejši davčni režim v Sloveniji, »zaradi česar se čudim, da niso vsi goriški podjetniki odselili svojih dejavnosti čez mejo«. Omenil je še, da se je v Rimu zavzel za vključitev Gorice v »urbano prosto cono, ki nima nič opraviti z nekdanjimi popusti na gorivo«, a ni prejel nikakršnih zagotovil. Zaveda se, da je teža Gorice na deželni in državni ravni majhna zaradi njenih skromnih številk; navedel je primer: »Italija ni sprostila svojega prispevka za uresničitev zadnjega odseka hitre ceste med Gorico in Razdrtim, dokler ni bila dokončana avtocesta s Trstom.« Ocenil je tudi, da je v Gorici kulturna in družbena dejavnost bohotna, »manjka pa nam podjetniškega duha, ki bi prinesel razvoj. Največ, kar podjetnik pri nas premore, je odprtje bara,« je pikro pripomnil. Ni potrdil Semoličevega namiga, da krajevna zveza trgovcev ni dejavnik razvoja, dejal pa je, da so tukajšnji trgovci dobro živeli v režimu proste cone, ko so imeli tudi veliko politično težo. Tega danes ni več. »Ker na industrijo ne moremo računati, lahko stavimo le na malo trgovino, na turistično privlačnost, na kulturo in znanost, predvsem pa na to, da lahko postanemo mednarodno mesto,« je dejal Romoli in izpostavil goriški načrt ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS oz. GECT), v okviru katerega bi se povezali z Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo na področjih prevozov, infrastruktur, logistike, mobilnosti in energetike: »Upam, da bomo iz sosednjih občin dobili pritrdilni odgovor, na katerega še čakamo. EZTS predstavlja za naš prostor izredno priložnost, saj gre za ustanovo z naddržavnim pravnim značajem, ki se neposredno pogaja z EU in neposredno prejema evropski denar. To bi naknadno dobilo tudi politično težo, po zaslugi katere bi lahko kandidirali za prestolnico evroregije, kar pa so danes še samo sanje.« Še marsikaj smo sinoči slišali od župana. Povedal je, da bi del goriškega letališča namenil logistiki v oporo tržiškemu in tržaškemu pristanišču, vendar le, če bodo za to pogoji. Izjavil je tudi, da bi namesto opuščenih kasarn lahko zrasle nove rezidenčne cone, toda le, če bo v mestu demografski vzpon. Dodal je še, da je usoda območja stare bolnišnice danes neznana. V razpravi je bil poseben poudarek namenjen spornim urbanističnim izbiram, kot na primer dejstvu, da je prometu skoraj onemogočen dostop v mestno središče. Trpka resnica je tudi, da goriški podjetniki nimajo kapitalov za naložbe, ker so zaradi posledic krize in neskončnih javnih del skoraj izkrvaveli. Župan je napovedal nastajanje prve peš cone, kar bo za mesto prava revolucija. Opozoril pa je, da utegne Gorica utrpeti hud udarec zaradi deželne racionalizacije zdravstva, ki predvideva zaprtje oddelka z magnetno resonanco in ukinitev porodnišnice. »Proti temu se bom boril, dokler bom mogel, mobilizirati pa se morajo tudi vsi občani. Ne morem si predstavljati mesta, ki ne omogoči domačinom, da se v njem rodijo,« je dodal Romoli. Na vrsti je novogoriški župan Mirko Brulc, ki se bo klepetalnici Goriškega loka podvrgel 26. novembra. (ide)