Izvršni odbor SKGZ v Čedadu razpravljal o vprašanjih Slovencev v videmski pokrajini

V ponedeljek, 6. novembra se je na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu sestal izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Osrednja tema so bila aktualna vprašanja Slovencev v videmski pokrajini. Po uvodnih besedah predsednika SKGZ Rudija Pavšiča je imela daljše poročilo predsednica pokrajinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor. Izpostavila je nekatere bistvene težave in potrebe Slovencev v videmski pokrajini. Namorjeva je uvodoma izpostavila demografsko sliko, ki kaže na stalen upad tako v Nadiških kot v Terskih dolinah, v Reziji in v Kanalski dolini. Izpraznjenje vasi pa ni trajnica. Po potresu in v začetku osemdesetih let so gospodarski posegi s strani SKGZ in uspešen nastop levosredinsko usmerjenih občinskih list, ki so v svojih programih naglaševale slovensko specifiko krajev, “zaustavili” veliko družin v nižjih predelih dolin. V Špetru sta nastala najprej dvojezični vrtec in nato šola. Danes so stvari spremenjene. Nekdanja slovenska podjetja so spremenila lastnika. Novih markantnih pobud ni. Nekdanje politične vezi so zrahljane in ponovno dvigajo svoj glas stari nasprotniki Slovencev. Inštitucije, kot je Gorska skupnost za Brda, Ter in Nadiške doline, so premalo prisotne na teritoriju itd. Pozitivni elementi so dvojezične table v nekaterih občinah, Benečija pa potrebuje nove gospodarske investicije in večnamenski kulturni center. Poglavje zase je šolstvo, ki bi se po zakonu moralo razširiti tako po teritoriju kot vertikalno v smislu srednje in nato višje šole. Pozitivno noto sta glede šolstva podali Suzi Pertot in živa Gruden. SLORI je izvedel raziskavo med bivšimi učenci dvojezične šole. Vsi so ostali vezani na slovenski jezik in na narečje. Velika večina še vedno pozna osnove knjižnega jezika. žal pa v Benečiji ostaja zgodovinsko prepričanje, da je slovenščina manj vredna od drugih jezikov. Pozitivno je tudi delovanje organizaciji in medijev, kot je Novi Matajur. Skrbeti pa bo treba za nove kadre. Poročilu Jole Namor je sledila diskusija, ki je naglasila, da je treba v videmski pokrajini delovati združevalno in utrditi vezi med Nadiškimi in Terskimi dolinami, Rezijo in Kanalsko dolino. Nasprotniki Slovencev hočejo namreč ločiti predele in postaviti Slovence iz različnih krajev v predal neopredeljivih “slavofonov”. žal je desna sredina, in z njo tudi predsednik Pokrajine Videm Strassoldo, naredila glede Slovencev kar nekaj korakov nazaj. Na seji Izvršnega odbora pa je bil govor tudi o splošni šolski problematiki ter o sporočilu Sveta slovenskih organizacij v Primorskem dnevniku z dne 4.novembra 2006. Pavšič se je vprašal, kaj pomeni v odnosu do SKGZ Povšetova izjava: “da velja razmisliti o sodelovanju, v ta namen pa potrebujejo bolj jasno postaviti stališča SSO ”. Pomeni to revizijo dosedanjega sodelovanja z SKGZ? Nadalje je Pavšič omenil izjavo predsednika SSO Štoke, ki pravi:“Pri tem se je (Štoka) navezal na programsko konferenco in zagotovil prisotnim, da bo SSO vedno branil in ščitil interese članic, obenem pa bo z veseljem podprl vsako iniciativo z njihove strani.” Pavšič se je vprašal, če to pomeni, da se SSO umika v skrb zgolj zase. člani Izvršnega odbora SKGZ so menili, da morata krovni organizaciji, čeprav vsaka s svoje strani, imeti v vidu interese celotne manjšine in ne gledati na stvarnost le parcialno. To je toliko pomembnejše za Benečijo, kjer bi se brez sodelovanja načrti, kot so večnamenski kulturni center in drugi, nikoli ne mogli uresničiti. Glede šolskega vprašanja pa so se prisotni strinjali, da je treba na problem gledati globalno in to kljub krajevnim razlikam. Za prihodnost slovenske šole so po malem odgovorni vsi: od krovnih organizacij do politike. Svojo vlogo pa morajo odigrati tudi deželni šolski organi in Slovenci v njih. Zaščitni zakon pa je potrebno uresničevati tudi in morda predvsem na šolskem področju, ki ostaja osnova Slovencev v Italiji.