Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Jutri osrednja Prešernova proslava v Tržiču

05.02.2010


PRIMORSKI DNEVNIK, 5. februarja 2010 TRST - Jutrišnjo osrednjo Prešernovo proslavo, ki bo ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču, so včeraj uradno predstavili v Narodnem domu v Trstu. Ob predsednikih krovnih organizacij SKGZ in SSO (pokroviteljev dogodka) Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki je govorila tudi Maja Lapornik, ki je pripravila besedilo prireditve z naslovom Zajadraj, zapluj! Režirata jo Boris Kobal in Jaša Jamnik, nastopali pa bodo gojenci in gojenke gledališke šole Studio Art. Koreografinja je Uršula Teržan, lektor Tomaž Gubenšek. »Na odru bo pelo, plesalo in igralo okrog 40 mladih,« je napovedala Maja Lapornik, ki se je krovnima organizacijama v imenu Studia Art zahvalila za izkazano zaupanje. Proslavo bodo zaznamovali trije poudarki. Prvi je simbol morja, ki označuje naš prostor in mladostne vizije. Drugi je problem jezika, s katerim se naši mladi vsak dan srečujejo, tretja tema bo Prešernova Vrba. Vključili so pesmi Miroslava Košute, Borisa Pangerca, Jurija Paljka in Marija Čuka, slavnostna govornica pa bo Tatjana Rojc. Pavšič in Štoka sta izpostavila letošnje novosti. Za eno samo osrednjo proslavo so se pri SKGZ in SSO po Pavšičevih besedah odločili iz več razlogov, prireditev pa zavzema tako večje dimenzije. »Sam sem bil deležen kritike, ker smo se odpovedali tradicionalnim trem proslavam v različnih pokrajinah. Menim, da bi bile tri proslave v obdobju krize slab zgled za naše ljudi,« je dejal Štoka. Izbira Tržiča je bila po njunem mnenju posrečena. Pavšič je poudaril, da so Slovenci na tem območju vsekakor aktivni, Ronke pa so lep primer vidne dvojezičnosti. Štoka je omenil, da bi lahko naslednjo proslavo priredili v Kanalski dolini. Organizacijsko kolesje sestavlja več kulturnih društev in združenj, med katerimi sta krajevni društvi Tržič in Jadro. Novost je tudi podelitev priznanj ob dnevu slovenske kulture. Šestčlanska komisija je že izbrala dobitnika, to bosta mlajša ustvarjalka in uveljavljen kulturnik, ki bo prejel nagrado za življenjsko delo. Njunih imen še niso izdali. Dvorana tržiškega gledališča premore skoraj petsto sedežev, za vstop so potrebna brezplačna vabila. Ta so na voljo v Tržaški knjigarni, v Katoliški knjigarni v Gorici in na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu. (af)

Tiskaj >>