Kako preprečiti načrtovana krčenja državnih prispevkov slovenski manjšini?

Napovedano krčenje državnih prispevkov bi za slovensko manjšino pomenilo pravo katastrofo. To smo slišali na sobotni tiskovni konferenci SKGZ, SSO in senatorke Tamare Blažine v Trstu, ista črnogleda misel je prevladala tudi na včerajšnjih rimskih srečanjih predsednikov krovnih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoke. Demokratska stranka in parlamentarna skupina jezikovnih manjšin sta Slovencem obljubila podporo, dosti bolj problematično pa je stališče, ki ga je izrazil senator Ljudstva svobode iz naše dežele Ferruccio Saro. V zadnjem trenutku je odpadlo srečanje s podtajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nittom Palmo, ki je bil včeraj v Bruslju in je nato še zastopal italijansko vlado na nekem medministrskem srečanju v Sloveniji. Pavšič in Štoka sta se v spremstvu Blažinove in njenega sodelavca Livia Semoliča najprej srečala z delegacijo Demokratske stranke v sestavi Luigi Vimercati, Carlo Pegorer in Flavio Pertoldi. Senator Vimercati neposredno spremlja proračunske in finančne zadeve, senatorja Pertoldi in Pegorer pa sta doma iz naše dežele in torej dobro poznata lokalno stvarnost in tudi probleme slovenske manjšine. Zastopniki DS bodo že v pristojnih poslanskih komisijah (finančni zakon je začel svojo pot v zbornici) opozorili na nevzdržnost krčenja sredstev Slovencem, isto stališče bodo nato zagovarjali v senatu. Seveda če ne bo vlada medtem spremenila svoje načrte in prišla na roko manjšini. Popolno podporo Pavšiču in Štoki je izrazil vodja poslanske skupine jezikovnih manjšin in vidni predstavnik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Siegfrid Brugger. Takšno krčenje prispevkov za kulturne dejavnosti Slovencev v FJK je označil za škandalozno. Jezikovne in narodne manjšine imajo v parlamentu majhno število predstavnikov, Brugger in somišljeniki bodo naredili vse, kar je mogoče, da bosta finančni zakon in državni proračun vsaj ohranila dosedanji denar za Slovence. Dosti bolj problematično je bilo srečanje predsednikov krovnih organizacij s Sarom, videmskim senatorjem desne sredine, ki ima na deželni ravni velik politični vpliv. Zastopnik Berlusconijeve stranke se je večkrat skliceval na dejstvo, da velika večina Slovencev volilno podpira levosredinsko koalicijo, kar po njegovem močno otežkoča odnose med manjšino in rimsko ter očitno tudi deželno vlado. »V preteklosti ni bilo tako,« je poudaril Saro, kateremu sta Štoka in Pavšič pojasnila, da tukaj ne gre za takšno ali drugačno volilno izbiro ali opredelitev Slovencev, temveč za manjšinsko skupnost, ki jo je Italija dolžna zaščititi ne glede na volilne usmeritve njenih pripadnikov. Saro vsekakor ni zaprl vrata za dialog s Pavšičem in Štoko, tako da bo še priložnost za soočenje o tem in drugih vprašanjih, ki zadevajo odnose med Slovenci, desno sredino ter oblastmi v Rimu in FJK. Predsednika SSO in SKGZ sta si precej obetala od sestanka z vladnim podtajnikom Nittom Palmo, ki pa je – kot rečeno – odpadel. Srečanja s parlamentarnimi skupinami so bila koristna, v kolikor so nudila občutek o vzdušju, ki spremlja začetni del ocene finančnih in proračunskih dokumentov. To vzdušje ni ravno naklonjeno dopolnilom in popravkom, ki jih bodo vložili posamezni poslanci in senatorji, saj ima vlada vse pogoje, da izpelje to, kar hoče. Za Slovence bo tako pomemben, če že ne odločilen t.i. maksi amandma, ki ga bo ob sklepu parlamentarnega postopka o proračunu najbrž predložil minister Giulio Tremonti in zanj zahteval zaupnico. SKGZ in SSO pri teh vprašanjih računata na močno podporo Slovenije, katere vlada je že opozorila Rim na problem državne pomoči naši manjšini. To vprašanje bosta Pavšič in Štoka postavila mandatarju za sestavo nove vlade Borutu Pahorju ter novemu slovenskemu zunanjemu ministru ali ministrici.