Skoči do vsebine strani
Skoči do iskalnika
Skoči v meni spletišča
Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)
Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)
SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več
Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije
V petek, 5. februarja 2010, ob 17.30 bomo v prostorih čitalnice goriškega KBcentra gostili župane treh slovenskih občin na Goriškem, in sicer Alenko Florenin, Franco Padovan in Paola Vizintina, s katerimi bomo spregovorili o skupnem goriškem prostoru in o novih perspektivah sodelovanja med slovenskimi občinami v Italiji. V zadnjem obdobju beležimo vrsto zgodovinnskih dogodkov, ki v novi skupni evropski perspektivi vračajo goriškemu prostoru njegov celoviti videz. Vedno manjša gospodarska pomoč s strani obeh držav sili lokalne javne upravitelje na obeh straneh meje, da ubirajo pot skupnega nastopanja, da krepijo moči in voljo po skupnih razvojnih projektih. Neizbežnosti skupnega čezmejnega sodelovanja se zavedajo prav vsi in dokaz tega je potrditev konvencije in statuta za ustanovitev goriškega EZTS-ja. Gospodarski, politični in družbeni razvoj Goriške potrebuje dvojno logiko sodelovanja. Potrebno je sodelovanje na dveh nivojih, ki sta nujno povezana in le skupaj lahko pripomoreta k celovitemu in uspešnemu doseganju zastavljenih ciljev: to sta čezmejni in lokalni nivo. Primarni akterji lokalnega sodelovanja so brez dvoma občine in njeni prebivalci. Obstoj majhnih občin je dovolil, da so se Slovenci v Italiji večkrat izkazali kot uspešni upravitelji in akterji lokalnega razvoja. Na Goriškem se lahko tako ponašamo s tremi slovenskimi župani, ki upravljajo tri ključne slovenske občine: Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Radovedneži Goriškega loka bomo v okviru tokratne klepetalnice končno gostili vse tri župane in prisluhnili ter aktivno sodelovali prav na temo perspektiv lokalnega sodelovanja med tremi krajevnimi samoupravami. Od zadnjih občinskih volitev je minilo kar nekaj mesecev, v katerih so se župani lotili novih razvojnih projektov ali pa nadaljevali zastavljene pobude prejšnjih občinskih uprav. V teh dneh je v teku priprava lestvic za projekte, ki bodo deležni financiranja s strani programa Italija-Slovenija. Trenutno je kar nekaj odprtih razpisov za ovrednotenje kulturne dediščine in za pripravo pobud t.i. »razpršenih hotelov«. V okviru našega večera bomo zato poglobili te aktualne projekte in pobude, v katere so se vključile tudi naše slovenske občine. Skušali bomo predvsem preveriti, ali obstaja med občinami neka koordinacija, o smiselnosti katere imamo vedno večje dokaze, tudi če primerjamo podobne realnosti na drugih območjih dežele FJK ali na državni ravni. Posebno odgovornost pa imajo naše občinske uprave tudi pri uveljavljanju slovenskega jezika v javnosti in nasploh pri udejanjanju zaščitnega zakona. S katerimi težavami se torej soočajo naši župani pri tej posebno občuteni zadolžitvi in kje so možne sinergije med tremi občinskimi upravami, zato da slovenski občani lahko polnopravno koristijo pravice, ki so jim zagotovljene po zakonu? Neposredno in sproščeno soočenje s tremi slovenskimi župani bo prav gotovo priložnost, zato da pridobimo čimbolj popolne informacije o vseh teh vprašanjih. Le dialog in izmenjava mnenj lahko porodijo nove zamisli in prijeme pri skupnem načrtovanju našega prostora in istočasno pri krepitvi vloge, ki si jo Slovenci lahko izborimo kot ključni razvojni akterji tega prostora.
Tiskaj >>
četrtek, 2. februar, ob 18.00
Gorica - Kulturni dom
