Letni občni zbor SKGZ

11.05.2011

Udeleženci občnega zbora SKGZ

Republika Slovenija naj z zakonom, tako kot je storila Dežela Furlanija Julijska krajina, prizna krovni organizaciji Slovencev v Italiji in naj tudi s primernimi finančnimi izbirami potrdi njuno vlogo kot enega bistvenih dejavnikov pri koordiniranju in usmerjanju dejavnosti slovenske organiziranosti.

Postavlja se torej vprašanje, koliko suverenosti pri odločanju želi Slovenija priznati krovnima organizacijama pri konkretnem vodenju slovenske manjšine v Italiji, in posledično, koliko možnosti imata slednji pri koordinaciji, usmerjanju in pozitivnem pogojevanju delovanja posameznih manjšinskih subjektov.

Vprašanje je torej v tem, ali želimo čvrsto organizirano manjšino, na čelu katere sta krovni organizaciji, ki nosita odgovornost vodenja, ali pa je boljša oblika, ki šibi krovnost in krepi razdrobljenost manjšine. V drugem primeru naj bi imela posamezna društva in organizacije popolno avtonomijo in bi se posledično za vsak problem neposredno obračala na pristojno ministrstvo Vlade RS ali pa na Deželo FJK.

Gre torej za politično strateške odločitve, ki zadevajo delo in razvoj celotne manjšinske stvarnosti. Težko je namreč nositi določene odgovornosti v imenu celotne organizirane manjšine brez sposobnosti in orodja, s katerim se lahko udejanji določene izbire.

Želja po resnih in konkretnih reformah je dejanska želja krovne organizacije, kot je SKGZ. Skupaj z Republiko Slovenijo pa je treba premisliti, katera pot bo najbolj učinkovita za dosego ciljev, ki bodo koristni tako za manjšino kot za samo Slovenijo. Odločitev, da se ohrani vlogo krovnih organizacij (SKGZ in SSO) bi seveda bila v popolnem nasprotju s krčenjem finančnih sredstev, ki jih je izvedlo slovensko ministrstvo, ki je odgovorno za vprašanja manjšin.

Omenjeno stališče pomeni povzetek Občnega zbora SKGZ, ki je potekal v ponedeljek zvečer v tržaški Gregorčičevi dvorani in ki so se ga udeležili delegati včlanjenih društev in ustanov ter, prvič, članov-posameznikov.

Deželni predsednik Rudi Pavšič je v svojem uvodnem poročilu izpostavil nekatere pozitivne premike, ki jih je zaznati znotraj manjšine in gredo v smer večjega dogovarjanja in iskanja skupnih izbir. Pozitivno je ocenil dejstvo, da se je Skupno zastopstvo ponovno začelo redno sestajati in razpravljati o osrednjih manjšinskih tematikah. Omenil je priprave na oblikovanje manjšinskega omizja pri predsedstvu italijanske vlade in obenem ugotovil, da deželna vlada FJK posveča premalo pozornosti slovenski narodni skupnosti in to tudi njeni možni vlogi povezovalca med FJK in Republiko Slovenijo. Nazadnje je Pavšič izrazil skrb zaradi nedejavnosti Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK.

Glede notranjega delovanja SKGZ je bil Pavšič mnenja, da se vsebinsko in številčno dobro obrestuje kongresna izbira, ki je omogočila članstvo posameznikov (na občnem zboru so sprejeli večje število novih članov, ki so zaprosili za vstop v organizacaijo). Pavšič je nadalje izpostavil skrb, ki jo Zveza posebno namenja mestu Trst. V tem okviru se bo udejanjil načrt posodobitve prostorov v Ul. Sv. Frančiška. Dodatno pozornost bo organizacija namenila nekaterim mestnim središčem, ki so pretežno namenjena mladim in izobraževanju. V Benečiji bodo poiskali primerne prostorske rešitve z namenom, da bi se tudi v Čedadu izoblikovala možnost središča, ki bi bil vsebinsko podoben KB centru v Gorici.

Glede finančnega položaja (občni zbor je odobril obračun in proračun krovne organizacije) je deželni predsednik izpostavil možnost zmanjšanja dejavnosti in krčenja delovnega časa zaposlenih. Finančna slika vsekakor ni pozitivna, saj je SKGZ v zadnjih petih letih iz Slovenije dobila kar 23 % prispevkov manj. Krčenje sili krovno organizacijo v varčevalne izbire, ki jo šibijo in zmanjšujejo njeno vlogo. Prispevki, ki jih krovna organizacija prejema v okviru celotnega manjšinskega finančnega budžeta, ne presegajo dveh odstotkov vseh sredstev.

Predsednik Pavšič je izrazil zaskrbljenost, ker Dežela FJK ni doslej izplačala našim organizacijam in ustanovam letnega prispevka iz zaščitnega zakona, kar pomeni, da so se številne organizacije morale že poslužiti bančnih posojil, kar pomeni tudi bremenilne obresti.

Na občnem zboru so ob večji skupini posameznikov sprejeli novo članico, in sicer Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje KRUT. Apelirali so na vse članice in druge zamejske organizacije, naj se letos primerno spomnijo 70-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte ter naj se aktivno vključijo v nabiralno akcijo za nakup avtobusa za dvojezično šolo v Špetru.

Glede bližnjih upravnih volitev so na občnem zboru SKGZ izrazili potrebo po čim večji udeležbi, saj bi naša množična prisotnost na voliščih lahko odločilna prispevala v korist tistih sil, ki se od vedno prizadevajo v korist naše skupnosti tudi na administrativni ravni. Obenem je SKGZ mnenja, da je treba posebej izpostaviti in podpreti slovenske kandidate.

Tiskaj >>

---