Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Milijon evrov za manjšino: ocene Pavšiča, Štoke in Tamare Blažina

25.02.2010


PRIMORSKI DNEVNIK, 25.februarja 2010

TRST - Zadovoljstvo, a tudi upanje, da bo Italija enkrat za vselej dobila trajne rešitve za državno financiranje slovenske manjšine. To so prvi komentarji na odlok predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki »vrača« Slovencem milijon evrov državnih podpor. »Odlok je sad prizadevanj številnih dejavnikov pri nas, v Rimu in v Ljubljani. Med vsemi bi izpostavil vsekakor vlogo slovenske vlade in še posebej njenega predsednika Boruta Pahorja. Sedaj pričakujem trajne in sistemske rešitve za naše ustanove, ki v določenem trenutku ne vedo, če bodo živele ali preživele. Te stalne napetosti utrujajo in puščajo za seboj posledice. Upam, da bo sedaj prišlo do boljše komunikacije med manjšino in Rimom in da bo vlada sprejela predlog SKGZ za oblikovanje stalnega institucionalnega omizja za slovensko manjšino,« pravi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka izpostavlja skupna prizadevanja SSO-SKGZ in upa, da bosta krovni organizaciji sedaj lahko več energij posvetili razvoju manjšine. »Če se boriš za obstoj kulturnih ustanov skoraj nimaš časa za razmislek o prihodnosti, na katero lahko sedaj gledamo z večjim optimizmom,« meni Štoka. Ukrep predsednika vlade iz Rima pozdravlja tudi senatorka Tamara Blažina. Tudi ona, podobno kot Pavšič, podčrtuje zelo aktivno vlogo Slovenije, manjkajoči milijon evrov pa je sad skupnih prizadevanj številnih dejavnikov, ki so se na raznih nivojih borili za skupne cilje.

Tiskaj >>