Mladi so prioriteta novega tajništva

PRIMORSKI DNEVNIK, 8. oktobra 2009

Veliko pozornost bodo namenjali mladim in včlanjevanju posameznikov, še naprej bodo sledili splošnim družbenim problematikam in ne zgolj manjšinskim vprašanjem. Smernice delovanja za obdobje 2009-2012 so bile osrednja tema razprave, do katere je prišlo v goriškem KB Centru med ponedeljkovim zasedanjem pokrajinskega sveta Slovensko kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Udeleženci srečanja so iztočnico za razpravo našli v rezultatih ankete, ki jo je v okviru kongresov SKGZ pripravila Slorijeva raziskovalka Norina Bogatec in ki zadevajo goriško stvarnost. Bogatčeva je svoje ugotovitve predstavila članom pokrajinskega sveta SKGZ, ki so ob zaključku srečanja izvolili Aljošo Sosola za novega pokrajinskega podpredsednika; poleg njega so bili v pokrajinsko tajništvo imenovani še Karlo Devetak, Alenka Florenin, Maja Humar, Kristina Knez, Igor Komel, Flavio Mosetti, Igor Pahor, Rudi Pavšič, Boris Peric, David Peterin, Livio Semolič, Vesna Tomsič, Paolo Vizintin in Aleš Waltritsch. Med zasedanjem je prišla do izraza premajhna pozornost do vprašanj mladih, ki se kaže tudi v pomanjkanju kadrovske zamenjave na vodilnih mestih posameznih organizacij. »Goriška SKGZ je delo z mladimi postavila na prava izhodišča. Veliko pozornost namenjamo delovanju Dijaškega doma, vedno bolj uspešna je vloga konzorcija Slovik, ki je letos startal z novo pobudo Ekstra za višješolce. Vloženi trud še ni obrodil željenih sadov, prepričani pa smo, da bo naša strategija dolgoročno uspešna,« poudarja Livio Semolič, ki je bil na mestu pokrajinskega predsednika SKGZ imenovan na majskem kongresu. »V procesu vključevanja mladih v manjšinsko organiziranost je nujno potrebno vzpostaviti sodelovanje s šolami, ki je danes še pomanjkljivo,« pravi Semolič in ugotavlja, da »smo večkrat pripravljeni reagirati na probleme, manj pogosto pa znamo skupaj programirati svoje delovanje in poskrbeti za povezovanje med vsemi subjekti, ki se ukvarjajo z mladimi«. Po mnenju Semoliča je iz ankete izhajal tudi zanimiv podatek, da večina intervjuvancev podpira včlanjevanje posameznikov v SKGZ ob že obstoječem članstvu posameznih organizacij. »V novem mandatu nameravamo okrepiti stike s svojimi članicami in hkrati hočemo nadaljevati z organizacijo soočenj, kakršna so potekala v predkongresnem obdobju. S tem povezovanjem si nadejamo širiti naše članstvo posameznikov s pomočjo društev in organizacij,« pravi Semolič. Po njegovih trditvah 80 odstotkov članov podpira tudi odločitev, da se SKGZ ukvarja s splošnimi družbenimi problematikami in ne zgolj z manjšinskimi vprašanja. »Večina članov podpira usmeritev, ki smo jo pred leti izbrali, to se pravi, da je SKGZ aktivno vključena v splošno goriško dinamiko, da sodeluje z italijanskimi sredinami in da je njihovo aktivni sogovornik,« poudarja Semolič in napoveduje, da bodo nadaljevali z organizacijo specifičnih pobud, ki ciljajo na soočenje tako z javnimi ustanovami kot z italijanskimi organizacijami. »Še naprej bomo seveda spodbujali sodelovanje med Goricama, pri čemer opažamo mlačnost in prepočasno uresničevanje skupnih projektov,« poudarja Semolič in opozarja, da SKGZ ne nikakor namerava zanemariti sodelovanja s SSO. »Nadejamo si, da se bo sodelovanje s SSO še utrdilo, saj menimo, da z združenimi močmi lahko dosežemo marsikaj, še posebej glede izvajanja zaščitnih norm,« pravi Semolič. V razpravo je poseglo več udeležencev srečanja; domala vsi razpravljavci so se med drugim strinjali, da SKGZ mora nadaljevati na poti strokovnega pristopa in stalnega preverjanja uspešnosti svoje strategije. (dr)