Na konservatoriju Tartini morda kmalu pouk v slovenskem jeziku

Na glasbenem konservatoriju Tartini bo morda kmalu stekel pouk nekaterih predmetov v slovenskem jeziku. Vodstvo glasbene ustanove podpira to zamisel, ki uživa tudi podporo pristojnega ministrstva. Senatorka Tamara Blažina se je o tem včeraj pogovarjala s predsednico konservatorija Anno Illy in z ravnateljem Fabiom Parovelom, to je bila tudi tema sestanka senatorke s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem. Reforma konservatorijev oziroma glasbenih akademij je te ustanove postavila na univerzitetno raven, kar močno postavlja pod vprašaj člen 15 zaščitnega zakona za slovensko manjšino (ustanovitev avtonomne slovenske sekcije v sklopu Tartinija). Ta člen je trenutno neizvedljiv, zato je treba realistično ocenjevati, kaj se slovenski manjšini trenutno najbolj izplača, je poudarila parlamentarka Demokratske stranke. Od tod njeni napori za pouk v slovenskem jeziku. Blažina je sporočila, da sta Glasbena matica in glasbeni center Emil Komel sproti obveščena o razvoju dogajanj. Po mnenju predsednika Sveta slovenskih organizacij Štoke bi bilo najboljše, da bi parlament spremenil 15. člen zaščitnega zakona in ga prilagodil pozneje nastalim razmeram. Slovenski senatorki se ta predlog ne zdi ne sprejemljiv in tudi ne realističen. Prvič, ker bi vsaka sprememba zakona 38 iz leta 2001 imela za zakon in za Slovence zelo negativne posledice. In drugič, ker v rimskem parlamentu ni političnih pogojev za uresničitev Štokovega predloga. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Pavšič podpira napore, da bi na Tartiniju začeli nekatere predmete poučevati tudi v slovenskem jeziku. Po njegovem bi se morala manjšina zamisliti o prihodnosti svojega glasbenega šolstva in to v sklopu širšega razmisleka o kulturnih dejavnostih, kot je npr. gledališče. »Mi se trudimo, da bi izdali čimveč knjig, ne posvečamo pa dovolj pozornosti koliko knjig v resnici potem pride med bralce,« je na srečanju s senatorko Blažina in s Štoko dejal Pavšič.