Novinarska konferenca SKGZ-SSO ob izteku leta 2016

Če sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v letu 2016 postavila temelje za novo sodelovanje, bo 2017 leto kvalitetnega skoka v njunih odnosih. To je želja predsednikov Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča, ki sta kot največji skupni uspeh izpostavila dogovor o sistemskem financiranju manjšinskih ustanov. Sporazum ne bi bil mogoč, če ne bi parlament po zaslugi Tamare Blažina zakoličil redno financiranje; za izvršilne ukrepe, če jim tako lahko pravimo, pa so v sklopu posvetovalne komisije zaslužni odbornik Gianni Torrenti in slovenski krovni zvezi, ki sta nastopili složno. Na včerajšnji novinarski konferenci Pavšiča in Bandlja je vladala pozitivna energija, kar je dobra popotnica, da se bodo nekatere njune želje uresničile.
Bandlju ni všeč izraz meritokracija, a ga je vseeno uporabljal pri predstavitvi novega sistema financiranja. Glede porazdelitve prispevkov za 2017 je predsednik SSO najbolj zadovoljen s povečano podporo Novemu glasu, ki je bila mogoča – je poudaril – tudi zaradi občutljivosti in podpore SKGZ. Za Pavšiča predstavlja dogovor o prispevkih »kvadraturo kroga«. Doslej so dobivali vsi enake prispevke, ne glede če so delali dobro ali slabo, nov sistem bo sedaj nagradil uspehe in dobro delo. Nekaj zdrave tekmovalnosti torej ne bo nikomur škodovala.

Kanalska dolina in Stadion

SKGZ in SSO bosta v novem letu namenila posebno pozornost videmski pokrajini in tržaškemu Stadionu 1. maj. Slovenci v videmski pokrajini potrebujejo celovito podporo iz Trsta in Gorice. Bandelj je posebej omenil Kanalsko dolino in nujnost trijezične šole, saj se mu zdi nedopustno, da se morajo tamkajšnji otroci šolati v slovenščini v Celovcu. Problem šole je politične narave in ga mora rešiti politika. Pavšič je obžaloval, da nekateri Benečani še vedno gledajo na Tržačane in Goričane kot na neke kolonialiste, medtem ko je Bandelj pohvalil novo vlogo ZSŠDI v videmski pokrajini.
Predsedniku SKGZ zelo leži pri srcu projekt športno-mladinskega centra na Stadionu 1. maja v Trstu. »Jaz sem odraz lastništva te strukture in sem se pripravljen temu takoj odpovedati, saj mora Stadion postati last vseh Slovencev,« je dejal Pavšič.

Kdo in kako naj gre v Rim?

V novem letu bodo najbrž v Italiji predčasne volitve in Slovenci si moramo spet zagotoviti predstavnika v parlamentu. Glavno vlogo vsaj pri evidentiranju kandidata ali kandidatke z realnimi možnostmi za izvolitev bo imela slovenska komponenta Demokratske stranke, Pavšiču pa se zdi prav, da se vsa manjšina čim prej vključi v to razpravo. Marsikaj bo odvisno od volilnega zakona, pri katerem bo treba spoštovati določila zaščitnega zakona (olajšave za Slovence). Predsednika sta se strinjala, da je za soočenje o tem najbolj primerno manjšinsko predstavništvo, pri čemer je Pavšič izrecno omenil štiričlansko sestavo SKGZ, SSO, poslanka Blažina in Igor Gabrovec za SSk.
Bandelj se načelno ne odpoveduje zahtevi po zajamčenem zastopstvu v Rimu, ki se mu zdi po zgledu Italijanov v Sloveniji in Hrvaški najbolj poštena rešitev. V politiki pa je treba po njegovem biti realisti. SSO bo podprla takšen volilni zakon, ki bo Slovencem najbolj naklonjen, v Rim pa moramo izvoliti sposobnega človeka, sta soglašala predsednika, ki o imenih nista želela špekulirati.

Sandor Tence
(Primorski dnevnik, 31. decembra 2016)

Bandeljev jezik in »kemija« s Pavšičem

»Vem, da moja slovenščina zdaleč ni neoporečna, na kar me marsikdo opozarja. Verjemite pa, da zelo ljubim slovenski jezik, ki mora biti na prvem mestu naše prednostne lestvice.« To je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik SSO Walter Bandelj. Predsednik SKGZ ga je potrepljal po ramah. »Tudi če je v najinih pogovorih kdaj kakšna slovnična napaka, si Walter lepa oseba, s katero rad sodelujem,« ga je potolažil Rudi Pavšič. Med njima se je očitno ustvaril prijateljski odnos in lepa medčloveška »kemija«. Pavšič in Drago Štoka sta se spoštovala, a sta sodila v različna svetova, med aktualnima predsednikoma pa je očitno drugače.
Pavšič, ki se bo na prihodnjem kongresu poslovil od krmila SKGZ, je prepričan, da so dobri človeški odnosi predpogoj za sodelovanje. Nanje stavi tudi Bandelj, ki je citiral predsednika slovenske vlade Mira Cerarja. »Medtem ko premier stalno pravi, da ne jamra in da išče rešitve, jaz priznam, da jamram, a hkrati iščem rešitve,« je šaljivo povedal vodja SSO.
Krovni manjšinski organizaciji sta zadovoljni z institucionalnimi in političnimi odnosi s Slovenijo, manj pa s tem kako Slovenci doživljajo Slovence v sosednjih državah, če sploh vedo zanje. Pavšič je v zvezi s tem navrgel zamisel, da bi Slovenci v Italiji odprli svoj center v Ljubljani, že ker Slovenija ni bila sposobna odpreti svojega v Trstu, dodajamo mi.
Bližino Slovenije rojakom v Italiji sta na včerajšnji novinarski konferenci v Ul. Donizetti v Trstu izrazili generalna konzulka Ingrid Sergaš in konzulka Tanja Mljač. Zahvalili sta se krovnima organizacijama ter včlanjenim ustanovam in zvezam za vsakdanjo skrb za slovenski jezik in slovensko identiteto.

(st)
(Primorski dnevnik, 31. decembra 2016)