Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

O SSG-ju ne duha ne sluha, goriška sezona le privesek?

14.02.2010


PRIMORSKI DNEVNIK, 14. februarja 2010

S sinočnjim koncertom v Trstu je mimo že tretji dogodek v okviru abonmajske ponudbe Slovenskega stalnega gledališča (SSG). V Gorici pa o sezoni ni ne duha ne sluha, tako da se nekateri sprašujejo - med njimi goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič -, če to pomeni, da je goriška sezona za SSG le privesek ali celo breme. »Ob pozitivnem dejstvu - tako Semolič -, da je kljub velikim začetnim težavam stekla pestra in raznolika sezona SSG-ja na Tržaškem, ne moremo prikrivati zaskrbljenosti zaradi popolnega molka o goriškem delu sezone. Ob stalnih, večjih ali manjših problemih, ki so v prejšnjih letih pogojevali in delno ohromili gledališko ponudbo za goriške abonente, smo danes še v pričakovanju, da SSG pove, kdaj in kakšen program bo dočakala naša pokrajina. Prepričan sem, da komisarja oz. današnje vodstvo gledališča ne bodo zanemarili naših pričakovanj. Primerno pa bi bilo, da bi do danes že imeli vsaj kakšno vest o tem, ali lahko pričakujemo, da bo program za Goriško sorazmeren temu, ki je bil pripravljen za Tržaško. Na Goriškem in Videmskem smo že pred leti odgovorno pristali na zaprtje sedežev SLORI-ja v prepričanju, da takšna logistična racionalizacija ne bo prizadela teritorialnega dometa naše znanstvene ustanove. O tem bomo sicer lahko še razpravljali, danes pa se resno postavlja vprašanje teritorialnega dometa našega gledališča. Nerazumljivo bi bilo, da bi zaradi krize SSG-ja goriška sezona postala le neke vrste privesek ali celo dodatno breme. Velike in pomembne ustanove imajo vlogo, da pokrivajo čim širši teritorij, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Današnje vodstvo SSG-ja se temu poslanstvu gotovo ne bo izneverilo.« Iz SSG-ja smo vsekakor izvedeli, da so pripravili program petih predstav za Goriško in da se bodo v kratkem zglasili tudi na našem koncu.

Tiskaj >>