Oddaja Offsajd na Radiu Študent

30.05.2012

Ko je Borut Pahor leta 2008 postal predsednik vlade, ni trajalo dolgo, da se je optimizem, ki ga je njegovo imenovanje pri mnogih vzbujalo, razblinil. Ena prvih potez, ki jih je takrat sveži premier povlekel, je bilo namreč imenovanje dolgoletnega in v precejšnjem delu javnosti osovraženega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca predsednika vlade za zunanje zadeve. Uradni razlog za iznajdbo tega položaja in Ruplovo imenovanje nanj je bila Ruplova knjižica s kontakti po celem svetu, kar naj bi bilo neprecenljivo. Temu manevru se je uprl tako del javnosti kot del takratne koalicije. Spomnimo, da je zaradi tega imenovanja s položaja odstopil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Slavko Ziherl. A Pahor je ostal neomajen. Kljub vsemu je ostal Rupel v ozadju političnega dogajanja, nihče pa ni natanko vedel, kaj sploh so njegove naloge kot uslužbenca zunanjega ministrstva. Tako je ostalo vse do sedaj. Nova vlada je za njegove ambicije seveda bolj razumevajoča in ga je imenovala za generalnega konzula v Trstu.
Janševa vlada je sicer že pred koncem mandata leta 2008 Rupla imenovala za veleposlanika na Dunaju. Vendar se s tem predsednik države Danilo Türk ni strinjal in imenovanja ni podpisal. Nova Janševa vlada pa je predsednika obšla, saj za imenovanje na mesto generalnega konzula njegova privolitev ni potrebna in Rupel, ki je bil izbran na razpisu, bo tako ponovno vabljen na prestižne večerje in ostale gala prireditve.
A ključno vprašanje pri Ruplovem imenovanju je, kako nanj gleda slovenska manjšina v Italiji. Zamejski Slovenci politično niso enotni. In govorili smo s predstavnikoma obeh glavnih organizacij Dragom Štoko iz Sveta slovenskih organizacij ter Rudijem Pavšičem iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Štoko, ki Ruplovim sposobnostim zaupa in je glede njegovega imenovanja optimističen, smo vprašali, kako gleda na nezaupanje dela zamejskih Slovencev v novega generalnega konzula.
Drago Štoka »Ne vem, zakaj bi bili nezadovoljni z njim. Ko je on bil na raznih mestih, je zmeraj pozitivno opravljal svoje delo. Mislim, da tudi tokrat bo. Ne bo neke revolucije, nekaj novega, kar bi škodilo slovenski narodni skupnosti v Italiji. Absolutno ne, saj je toliko moder možakar in mislim, da bomo z njim v teh treh letih, kolikor jih ima pred seboj, zadovoljni z njim. Jaz sem o tem prepričan. Ne bo gledal skozi ozka politična očala. To sem pa prepričan. Je širok človek in z ozirom na to, kar smo pač v bližnji in daljnji preteklosti doživljali tukaj, ko so bili konzuli tudi bolj izraz neke ideološke vneme, se mi zdi, da bo on pri vsem tem zelo objektiven. To je moje mnenje.«
Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je manj kompatibilna z Ruplovim političnim prepričanjem kot Štokov Svet slovenskih organizacij, ostaja kljub temu glede Ruplovega imenovanja optimističen: »Mi smo vedno sprejemali pozitivno odločitve slovenske vlade, kar zadeva prihod generalnih konzulov in ambasadorjev. Po drugi strani sem tudi prepričan, da bo gospod Rupel v funkciji generalnega konzula pač dobro opravil svojo nalogo, v kolikor to območje pozna. Bil je veliko let zunanji minister. Prihaja iz zamejstva, če lahko tako rečem. Ko je bil zunanji minister, sem imel z njim bi rekel stalen kontakt. Moram reči, da je tudi zelo pozoren do manjšinskih vprašanj. Prepričan sem, da bomo nadaljevali na dobri poti sodelovanja, ki smo ga uresničili tudi z zdajšnjo generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan.«
Valenčič Pelikanova bo sicer s 1. julijem predčasno razrešena. Ministrstvo za zunanje zadeve njen odpoklic pojasnjuje z delovnimi potrebami na ministrstvu. Pojavljajo pa se namigi, da je pravi razlog za njen odpoklic sprostitev mesta za Rupla. Pavšič je z delom sedanje generalne konzulke zadovoljen, manj pa je z njim zadovoljen Drago Štoka, ki izpostavlja spor Valenčič Pelikanove z Damijanom Terpinom, takratnim deželnim svetnikom iz edine slovenske stranke v Italiji, Slovenske skupnosti, in zadrževanje pisma, ki ga je zunanji Samuel Žbogar poslal Štoki.
Glede na to, da bo ostal Rupel v Trstu zgolj dve leti, saj se bo moral nato upokojiti, smo Pavšiča vprašali, kako komentira dejstvo, da bo novi konzul na poziciji zgolj tako kratek čas. Nekaj časa bo verjetno vzelo že spoznavanje tako situacije manjšine kot njenih predstavnikov: »Tako bom rekel, kar zadeva vprašanje seznanjenja z našo stvarnostjo mislim, da pri gospodu Ruplu to ne bo težava, kajti kot se že prej povedal, pozna to našo stvarnost. Po drugi strani, če čisto osebno ocenjujem, se mi zdi nekoliko nenavadno, da pride to teh sprememb in zamenjav mimo rokov, ki so za to postavljeni.«
Kaj Rupel sam meni o njegovem imenovanju na ta položaj? Bodoči generalni konzul v Trstu je bil v ponedeljkovih Odmevih na nacionalni televiziji tradicionalno skromen. »Ne vem, kako se bo ta stvar dokončno iztekla, kajti potrebne so še nekatere procedure. Gotovo imam Trst za eno poglavitnih točk slovenske diplomacije ali pa če hočete diplomatsko konzularne mreže. Mislim, da je Trst pomemben gospodarsko, mislim, da je pomemben zaradi tega, saj je to največje slovensko mesto zunaj Slovenije, če tako rečem. Tam živi zelo številna in zelo aktivna slovenska manjšina, ki se mi zdi, potrebuje zelo dobre povezave z matico, da ne govorim o tem, da imam do Trsta tudi neko osebno povezavo. Moja družina je bila, oče moj je bil pregnan iz Trsta, pregnana takrat, ko je razpadla Avstro-Ogrska oz. ko so prišli Italijani, in imam ves čas o Trstu neko osebno simpatično, čustveno, če hočete, v zadnjem času pa seveda tudi politično stališče.«

Govorili smo tudi z vidnim zamejskim Slovencem zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, ki je izpostavil svoje osebne spore z Ruplom, a dodal tudi nekaj drugih pripomb na njegovo imenovanje: »Mislim, da je za Rupla seveda ta prihod v Trst bi rekel delno ponižujoče zaradi tega, ker on je bil kakor vi veste zunanji minister dolgo časa in sedaj je padel na nivo generalnega konzula v enem dokaj zakotnem kraju. Poleg drugega pa tudi se sprašujem, ali je on najbolj primeren človek za delikatno mesto, kjer je treba povezati obe bi rekel struji slovenske manjšine. Slovenci v Trstu so namreč razdeljeni na en katoliški del, bolj konservativen, na en bolj napreden del, ki se veže na jugoslovansko in titovsko tradicijo in vem, da pravzaprav ti gledajo na ta prihod z dokajšnjim nezaupanjem, celo s strahom, ali ne bo preveč pristranski.«
Vsem pomislekom glede vsega povezanega z Dimitrijem Ruplom navkljub pa lahko današnji Offsajd končamo z zmernim optimizmom. Navsezadnje kot generalni konzul ne bo mogel podpisovati izjav, kot je bila vilenska, ki je pomenila strinjanje Slovenije z ameriško agresijo na Irak, a Pirjevec opozarja: »Ja, ampak lahko naredi kljub temu dosti škode. Jaz se sprašujem, kakšen bo tudi njegov odnos do te italijanske srede. Jaz se bojim, da bo malo preveč mogoče uslužen.«
Nekakšna kontinuiteta bo torej vendarle prisotna vsaj v osebnem stilu novega generalnega konzula v Trstu.

Tiskaj >>