Otvoritev razstave v Trgovskem domu

»Besedo ljudska knjižnica je namreč umevati v najširšem pomenu besede: knjižnica, ki se hoče tako nazivati, mora biti pristopna vsem krogom, meščanskim in delavskim, akademikom in preprostemu neukomu narodu, dasi je namenjena v prvi vrsti zadnjemu. Naloga ljudske knjižnice je torej povzdigniti omiko vseh slojev naroda; zato pa mora biti tudi tako urejena, da dobi v njej vsakdo primernega čtiva. Ob jednem pa hoče tudi priučiti narod čitanju sploh ter tako širiti neposredno prosveto. Z mnogim trudom in žrtvami ustanovljena knjižnica naj bo goriškim Slovencem jeden glavnih virov izobrazbe in narodnega navdušenja! Po desetletjih pa bodemo videli vspehe.« Tako je poročala Soča 25. marca 1905, ko se je v Trgovski dom vselila slovenska ljudska knjižnica. Takratnega mejnika v zgodovini goriških Slovencev so se spomnili včeraj v Fabianijevi palači na Verdijevem korzu, kjer so z odprtjem stalne razstave Trgovski dom – Izložba mesta hkrati obeležili 150-letnico arhitektovega rojstva. Maks Fabiani se je namreč rodil v Kobdilju pri Štanjelu 29. aprila 1865, letos se ga bodo spomnili v vseh krajih, kjer je pustil znamenja svoje ustvarjalnosti.
Potem ko sta v oblačilih iz začetka prejšnjega stoletja Sanja Vogrič in Slavica Radinja prebrali besedili iz kronike Andreja Gabrščka in članka iz Soče, je zbrane nagovorila Luisa Gergolet, koordinatorka sodelujočih pri razstavi, ki je povezovala večer. Udeležencem se je za prisotnost zahvalila predsednica Narodne in študijske knjižnice Martina Strain. Poseben pozdrav je namenila županu Ettoreju Romoliju, poslanki Tamari Blažina, predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti, prefektu Vittoriu Zappalortu, generalni konzulki v Trstu Ingrid Sergaš, podžupanu ljubljanske občine Janezu Koželju, novogoriški podžupanji Ani Zavrtanik Ugrin, deželnemu svetniku Rodolfu Ziberni, rektorju tržaške univerze Mauriziu Fermegli, deželnemu predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču in Julijanu Čavdku, ki je zastopal SSO. Dragocen je bil doprinos umetnostnega liceja Max Fabiani iz Gorice; ravnateljica Anna Condolf je občinstvu predstavila profesorja Paola Bressana in njegove dijake, ki so izdelali maketo Trgovskega doma.
Razstavo je zasnovala arhitekta Nataša Kolenc. Sinoči je poudarila, da je bil tudi za njo Trgovski dom več let molčeča gospa. Šele kasneje je razumela, koliko stvari nam lahko Fabianijeva palača pove. »Trgovski dom govori o bivanju in minevanju ljudi, ki so ta prostor delili v dobrem in slabem, v razumevanju in sovraštvu, govori o smiselnosti in nesmiselnosti mej. Nekateri so ga ljubili, drugi sovražili. Čas je, da se vrne v življenje mesta,« je zatrdila in dodala, da je sam Fabiani za leto 2000 napovedoval konec nacionalnih držav; že takrat je uvidel, da je prihodnost le v sodelovanju in sobivanju narodov.
Časnikar Igor Devetak je povzel zgodovino Trgovskega doma in izpostavil njegovo večnamembnost: v njem so sobivali telovadnica, gledališka dvorana, banka, zavarovalnica, knjižnica, pisarne, restavracija, kavarna, stanovanja … Bil je znamenje preporoda in okrepljene vloge goriških Slovencev v mestu. Med vojnama je sledilo zatiranje, po drugi svetovni vojni je poslopje izgubilo svoje ime, izginilo je iz zavesti Goričanov. »Z novimi vsebinami dajemo Trgovskemu domu novo življenje, mestu pa nov razvoj,« je sklenil.
Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ in obenem koordinator komisije, ki spremlja vračanje Trgovskega doma, je sinoči napovedal, da bo v sredo, 11. marca, Narodna in študijska knjižnica uradno prevzela vogalne prostore Fabianijeve palače. To bo nov korak v prizadevanjih za njeno oživitev. Posebno zahvalo je namenil Luisi Gergolet in Sari Boškin, ki sta sta med najbolj zaslužnimi za uresničitev razstave in včerajšnjega odprtja. Slovesnost je sklenil župan Ettore Romoli. »Fabiani je bil pomembna osebnost. Zato se bo tudi Gorica pridružila mestom, ki bodo obeležila 150-letnico njegovega rojstva. Organiziranih bo več dogodkov, v Ljudskem vrtu tudi razstava na prostem,« je napovedal.
Medtem ko so pred Trgovskim domom pozornost ljudi pritegovale dame z elegantnimi klobuki in dežniki, so se udeleženci zadržali še v vogalnih prostorih, kamor se bo vselila Feiglova knjižnica. Po 110 letih se bodo v Trgovski dom ponovno vrnile slovenske knjige. (dr)
(Primorski dnevnik, 7. marca 2015)