Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Pavšič in Štoka pisala predsedniku Tondu glede novinarskega osebja v informativnih strukturah FJK

03.02.2010


Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, sta v teh dneh pisala predsedniku deželne vlade FJK Renzu Tondu in ga opozorila na stanje novinarskega osebja, začasno zaposlenega znotraj informativnih struktur deželnega odbora in sveta. Trije novinarji - dva sta po rodu manjšinca, tretja pa italijanske narodnosti z znanjem slovenskega jezika – so bili izbrani in so nastopili v službo po javni selekciji, na katerem je bilo potrebno dokazati tudi znanje manjšinskih jezikov, kot sta slovenščina in nemščina. “Menimo” – dodajata Štoka in Pavšič – “da bi jih bilo primerno ohraniti v rednem delovnem odnosu, ker so zapolnili očitno vrzel v pristojnostih obeh redakcij Dežele. Gre namreč za profesionalne profile znotraj obeh informacijskih struktur, v kolikor so ti novinarji edini, ki trenutno znajo, poleg rednega novinarskega dela, izdelati tudi televizijske oddaje (kot v primeru “Consigliando”, dvotedenske oddaje deželnega sveta), pisati v nemščini in slovenščini tiskovna sporočila za deželni odbor (sporočila, ki so objavljena na spletni strani Dežele) in dnevno pregledovati slovenske dnevnike, ki izhajajo tako v Italiji kot v Sloveniji. Osebje s tovrstnim znanjem in izkušnjami, ki je še dodatno dopolnilo svoje pristojnosti s triletno izkušnjo znotraj vaših redakcij, je po našem mnenju vir, ki ga je dobro upoštevati in ohraniti v rednem delovnem odnosu. Vse to bi bil dodaten in nedvoumen znak pozornosti do manjšin in njihovih jezikov, tako kot tudi potrditev mednarodne usmerjenosti Furlanije Julijske krajine. Znotraj geopolitičnega konteksta, v katerem deluje Furlanija Julijska krajina, lahko prisotnost manjšin nedvoumno pripomore k rasti evropeistične in mednarodne zavesti naše Dežele, katera stremi k vedno boljšim odnosom s sosednjimi državami”, zaključujeta predsednika SKGZ in SSO.

Tiskaj >>