Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Pavšič pisal Tondu o dogajanjih v Reziji

01.09.2010


Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v zvezi z zadnjim dogajanjem v Reziji pisal predsedniku deželne vlade FJK Renzu Tondu in v vednost videmskemu prefektu dr. Ivu Salemmeju, predsedniku Deželnega sveta FJK Edouardu Ballamanu, deželnemu odborniku Robertu Molinaru in predsednikom deželnih svetniških skupin Danieleju Galassu, Gianfrancu Morettonu, Danilu Narduzziju, Pietru Colussiju, Edoardu Sascu, Igorju Kocijančiču, Robertu Asquiniju.

"Spoštovani gospod predsednik, mislim, da Vam je znano, da so se v zadnjem času v Občini Rezija zvrstili razni zaskrbljujoči in resni dogodki za rezijansko skupnost, za katero veljajo zaščitne norme slovenske manjšine prisotne v naši deželi. Kronološko se vse začenja z izdajo prve dvojezične osebne izkaznice, italijansko-slovenske, ki jo je zaprosil občan Rezije kot predvideva zakon. Dokument je dobil s težavo ob protestnih manifestacijah skupine Rezijanov, ki večinoma živijo drugje in ki so hoteli preprečiti to izdajo z grozilnimi akcijami, žalitvami in ustrahovanjem. Ista usoda je nedoumljivo doteleta odgovorno rezijanske folklorne skupine, ki se je pripravljala na vrsto gostovanj na Japonskem kot edine predstavnice Dežele in Italije. Skupini in njenim članom so celo zaželeli odhod brez povratka. Vse se je dogajalo ob popolni županovi ravnodušnosti do takih dejanj, saj ni storil nič, da bi to zaustavil takšno početje, ga obsodil in izrazil solidarnost prizadetim. Drugo zaskrbljujoče dejstvo je promocija "etničnega popisa" z vprašalnikom, ki ga je občinska uprava razdelila vsem polnoletnim občanom, da bi izvedeli za njihova čustva do slovenščine, italijanskega patriotizma, versko opredelitev, skratka če so čustveno bolj naklonjeni Italiji ali Sloveniji. Gre za nerazumljiv vprašalnik, ki teži k ustvarjanju delitev znotraj skupnosti, ki ima druge težave, s katerimi se ubadati in na katere čaka odgovore. Zadnje dejanje je sklep občinskega sveta za: "Izključitev iz zakona 38/01 in tozadevnih normativ, v kolikor manjka ključna predpostavka zgodovinske naseljenosti slovenske manjšine na občinskem ozemlju; - vključitev v 2. člen zakona 482/99 tudi jezika in kulture prebivalcev, ki govorijo "rezijansko"; - vključitev, v skladu s 3. členom zakona 482/99, Občine Rezija v teritorialni in občinski okvir, znotraj katerega se izvaja zaščita furlanske jezikovne manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v Občini Rezija; - poveritev naloge županu, da sproži vse zakonite akcije za zaščito rezijanske etnične skupnosti pri oblasteh in pristojnih organizmih." Gre očitno za politično hudo dejanje, žaljivo do slovenščine, Slovencev in Slovenije, saj je znano, da so imeli Rezijani s sosedi Slovenci tesne prijateljske odnose in so ustvarili vezi, ki so v času hladne vojne presegle uradno politiko. Znano je tudi, da je v preteklosti Rezija gravitirala na slovensko stran, ki je bila takrat bolje razvita od Furlanije, in kjer so bili razširjeni razni poklici, med katerimi brusači in krošnjarji. Nastalo stanje žal gotovo ne vodi k duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med sosednjimi prebivalci, prav tako ne k evropski integraciji, ki jo spodbuja sama Dežela Furlanija Julijska krajina, kateri predsedujete."