fallback-thumbnail

Poslužujmo se pravice do rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi

Potem, ko so nekateri pripadniki slovenske manjšine na Tržaškem opozarjali, da Tržaška prefektura naj ne bi bila opremljena za sporazumevanje v slovenskem jeziku s tistimi, ki to zahtevajo, je pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec osebno preveril in ugotovil, da je pravica do rabe slovenskega jezika v odnosih s Prefekturo dejansko zagotovljena. Na Gabrovčevo izrecno zahtevo po prisotnosti prevajalca ob priliki osebne avdicije- zagovora zaradi domnevne kršitve cestnega zakonika je pristojni urad v pičlih 24 urah v pisni dvojezični obliki zagotovil prisotnost tolmačice-prevajalke. Pogovor s funkcionarjem se je zato lahko nemoteno odvijal ob spoštovanju manjšinske pravice in tudi zapisnik ter vsa posledična sporočila bodo opremljena s slovenskim prevodom. Spričo povedanega gre zato ponovni poziv tako posameznikom kot včlanjenim organizacijam in ustanovam, da se v vseh v stikih tudi s Tržaško prefekturo in Vladnim komisariatom dosledno poslužujejo pravice do rabe slovenskega jezika, ki jo nenazadnje zagotavljajo veljavna zakonodaja in mednarodni sporazumi. Težave so še vedno pri popolnem uresničevanju 8. člena zaščitnega zakona, ki slovenski manjšini priznava pravico do rabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi, kakor tudi s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi. V členu je namreč naveden seznam občin, ki tvorijo zaščiteno območje. Tega seznama, ki ga je Paritetni odbor že dvakrat sprejel (drugič z dopolnili), rimska vlada še ni posredovala predsedniku republike. To zavlačevanje pa nekatere javne uprave in podjetja dejansko izkoriščajo za opravičevanje nespoštovanje osnovnega načela, kar je pet let po sprejetju zaščitnega zakona politično nesprejemljivo.

 

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo