Posvet o gospodarskem sodelovanju v Ljubljani

PRIMORSKI DNEVNIK, 10. februarja 2010 LJUBLJANA – Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in Republiko Slovenijo – pod tem naslovom je bil včeraj v Ljubljani celodnevni posvet, ki sta ga priredila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Zelo skrbno pripravljeno srečanje, ki so se ga udeležili vidni predstavniki slovenske vlade in gospodarskih subjektov na eni in gospodarsko-institucionalna predstavništva slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem na drugi strani, je bilo priložnost za pregled gospodarskega položaja in dejavnosti manjšin, za izmenjavo stališč, izkušenj, rezultatov dela in predvsem potreb in načrtov za naprej. Minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš sta v uvodnih nagovorih opozorila na pomen sodelovanja narodne skupnosti v čezmejnih projektih. Gjerkeš se je zavzel za vzpostavitev novih smernic na področju gospodarskega razvoja, kajti krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in matično državo kot tudi sodelovanja na meddržavni ravni je v času gospodarske in socialne krize še toliko bolj pomembna. Ob tem je izpostavil spodbujanje razvoja obmejnih regij in poglabljanje čezmejnega sodelovanja. Minister Žekš pa je poudaril pomen štirih pisarn, ki jih je urad odprl v vseh sosednjih državah prav za podporo gospodarskega razvoja območja, ki ga poseljujejo manjšine. Kot je poudaril, je treba ustvariti strategijo gospodarskega razvoja obmejnega prostora in ga formalno povezati. Predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je izrazil upanje, da bo na področju sodelovanja med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovenijo prišlo do preskoka, od idej do udejanjanja. Tudi predsednik SSO Drago Štoka se je zavzel za ustvarjanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in predlagal, da bi dobre prakse nadgradili z vzpostavljanjem čezmejne mreže podjetij. Predsednik SDGZ Rudi Pavšič se je ustavil pri spremenjenih razmerah v našem prostoru, zaradi katerih ni več mogoče govoriti o manjšinskem gospodarstvu, hkrati pa še ni dovolj kohezije v prostoru, ki ga naseljujemo Slovenci, zato je treba delo usmeriti na izkoriščanje tega potenciala. Podobno je razmišljal tudi direktor SDGZ Andrej Šik, za katerega je izdelava skupne strategije izhodišče za uresničevanje skupnega gospodarskega prostora, ki pomeni sodelovanje ne samo znotraj tega prostora, ampak tudi s skupnim nastopanjem navzven. Specifično o položaju in perspektivah slovenskega gospodarstva v Italiji je govoril podpredsednik SDGZ Marko Stavar, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je orisal položaj kmetijstva v zamejstvu in poudaril njegov pomen za ohranjanja in razvoj ozemlja. Gospodarske organizacije narodnih skupnosti v zamejstvu so predstavili še Andreja Kovacs z Agencije za razvoj slovenske pokrajine iz Monoštra (Madžarska), Marjana Košuta z Urada za Evropo na Reki (Hrvaška) in Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Čezmejni evropski projekti so bili ena od glavnih tem včerajšnjega srečanja. Andrej Šik je podrobno govoril o treh obrtnih conah (Dolina 1, Zgonik in Dolina 2), v katere realizacijo je bilo investirano približno 23 milijonov evrov, Erik Švab je opisal razvojno pot uradov za Evropo oziroma Euroservisa, ki je v dobrem desetletju delovanja pripravil več kot sto financiranih in uresničenih projektov in ki danes več kot dve tretjini svojega dela opravlja za trg. Tudi to je način financiranja manjšine, je poudaril. Borut Sardoč (SDGZ) in Marina Einspieler (SGZ iz Celovca) sta govorila o specifičnih pobudah na področju enogastronomije in turizma (Okusi Krasa), Willj Mikac pa o konkretnih možnostih sodelovanja na področju strokovnega in poklicnega šolanja. Maja Humar je predstavila slovenski izobraževalni konzorcij Slovik in zavod Ad formandum, pri čemer je posebej opozorila na projekt Izobraževalne naveze. Na posvetu so aktivno sodelovali tudi predstavniki obeh slovenskih zadružnih bank, ZKB in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. Nekaj zanimivih poudarkov je prišlo tudi iz razprave. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je na primer prepričan, da obstaja na področju prodiranja slovenskih podjetij na bogate trge Avstrije in Italije še velik potencial, ki bi ga lahko razvili s sodelovanjem manjšinskih gospodarskih subjektov. Predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric pa je opozoril, da gospodarstva ne more biti brez podjetij in torej ljudi, zato je treba tem dejavnikom posvetiti potrebno pozornost z ustvarjanjem pogojev za razvoj podjetništva in za izobraževanje. To velja tudi za evropske projekte, ki morajo biti zastavljeni tako, da bodo sprožili razvoj, ne pa da se vse konča z iztekom projekta, je poudaril Peric.

Vlasta Bernard