Predsednik DZ RS Franc Cukjati sinoči sprejel predstavnike SKGZ in SSO

France Cukjati, ki je bil v včeraj zvečer gost Društva slovenskih izobražencev, se je pred tem srečal s predsednikoma SKGZ Rudijem Pavšičem in SSO Sergijem Pahorjem ter s tržaškima predsednikoma teh organizacij Marijem Maverjem (SSO) in Igorjem Gabrovcem (SKGZ), predsednika slovenskega parlamenta pa sta spremljala generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj in konzul Zorko Pelikan. Krovni organizaciji sta predsedniku Cukjatiju izročili spomenico o položaju Slovencev v Italiji.

STALIŠČE KROVNIH ORGANIZACIJ, SSO IN SKGZ, GLEDE MANJŠINSKIH VPRAŠANJ IZROČENO PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Trst, 24. januarja 2005

Zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji bo zaradi nenaklonjenosti in pomanjkanja politične volje osrednje vlade v Rimu ostal zamrznjen vsaj še poldrugo leto, zato je večja slovenska aktivnost na tem področju več kot potrebna. Zato je primeren konkretnejši poseg Slovenije v Rimu.
Spreminja se vloge manjšin v okviru procesa globalizacije in specifično glede na širitveni proces v EU. Spremembe, do katerih je prišlo v Evropski uniji, bodo spremenile tudi vlogo manjšin v tem prostoru. Večajo se nove priložnosti, ki izhajajo iz nove evropske kulture. Postavlja se vprašanje, kako slediti vsem tem spremembam, o katerih same manjšine in matična država nimajo še prave predstave.

NEKAJ PREDLOGOV – JEZIK. Potrebno je poenotenje jezikovnih standardov na celotnem narodnostnem območju. Jezik mora biti prisoten v prostoru, ki je sicer prepojen z večinskimi jeziki, pa naj gre za italijanščino, nemščino ali madžarščino oziroma hrvaščino. Treba je resno delati na področju šolstva, ker gre za investicijo v ohranjanje slovenskega etničnega ozemlja. Samo tako bo jezik pridobil na prestižu, kar je nujna spodbuda za njegovo učenje. – GOSPODARSTVO. Tudi na področju gospodarstva je potrebna skupna strategija. Brez jasne strategije tu ne bo trajnih rezultatov in zagotovo ne bo gospodarskega razvoja. – TERITORIJ. To je najbolj občutljivo vprašanje, ker bodo po odpravi meje spremembe lahko zelo hitre. Potrebna je posebna občutljivost prostora ob meji. O viziji prostorske ureditve obmejnih področij ni kakšne posebne aktivnosti: tudi v tem primeru manjka globalni odnos do prostora ob meji. 3. Pričakujemo, da bo slovenska država s posebnim zakonom uredila in sistematizirala odnose z rojaki po svetu in sosednjih državah, še posebej z organizacijami, ki jih zastopajo. Potreben je okvirni zakon, ki bo puščal odprte možnosti za naglo prilagajanje spremenjenim razmeram in bo manjšince obravnaval ločeno od zdomcev, saj je problematika enih kot drugih povsem specifična. 4. Krovni organizaciji Slovencev v Italiji opozarjata na pomembno vlogo skupnega manjšinskega koordinacijskega organa (SLOMAK), ki je izraz civilne družbe slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter njih volje po utrjevanju svoje subjektivitete. Krovne manjšinske organizacije krepijo skupno zavest, utrjujejo identiteto v duhu avtonomije in neodvisno od trenutnega uspeha političnih strank. Odigrajo lahko tudi nenadomestljivo vlogo pri pospeševanju prekomejnega sodelovanja, ki bo še aktualnejše, ko bo Slovenija vstopila v evropski monetarni sistem. 5. Krovni organizaciji opozarjata na potrebo po rednem preverjanju financiranja manjšin. V zadnjih letih se je realni znesek skupnih podpor R. Slovenije manjšinam dejansko znižal za stopnjo inflacije in tudi zaradi neugodne valutne menjave.

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ

Sergij Pahor, predsednik SSO