25. deželni kongres
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Predsednik Pavšič zaželel Damjanu Terpinu nadaljnje uspešno vodenje stranke

01.02.2012


Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je potrjenemu deželnemu tajniku Slovenske skupnosti Damjanu Terpinu tako zaželel nadaljnje uspešno vodenje stranke: "Dovoli, da ti ob ponovni izvolitvi za deželnega tajnika Slovenske skupnosti izrečem čestitke Slovenske kulturno-gospodarske zveze in moje osebne. Prosim te, da čestitke izneseš tudi deželni predsednici Fulvii Premolinovi ter podpredsedniku Adrianu Corsiju ter deželnemu podtajniku Igorju Gabrovcu.
Cenil sem tvojo in analizo dosedanjega deželnega predsednika Rafka Dolharja na devinskem deželnem kongresu, saj sta se lotila nekaterih tem neposredno in brez nepotrebnega ovinkarjenja. Dobro veš, da se z nekaterimi stališči vaše stranke izhodiščno strinjamo, so pa tudi problematike, ki nas ne ravno združujejo. Tako pluralnost ocenjujem za dobro v skupnosti, kakršna je naša. Večkrat se na razlikah medsebojno vzpodbujamo in nadgrajujemo naša videnja. Važno pa je, da ta različnost ne prerase v škodljivo tekmovanje in nekoristne napetosti. Cilji, navsezadnje, so isti: skrbeti za razvoj naše skupnosti v odprtem in spravljivem obmejnem prostoru.
Prepričan sem, da moramo iz te naše pluralnosti ustvarjati priložnosti, da glede manjšinskih osrednjih tem iščemo sinteze in da skupaj razmišljamo o okrepitvi vloge zdajšnjega zastopstva, ki je v tem času sprememb in precejšnje negotovosti edina skupna referenčna točka v naši narodni skupnosti.
Prepričan sem tudi, da se da določena nesoglasja reševati bolj stvarno in manj javno-polemično, če je pri vseh nas prioritetna želja ta, da probleme rešujemo in jih ne uporabljamo v druge namene. V tem smislu bi veljalo razmisliti, da na skupnem srečanju ocenimo zdajšnji položaj naše narodne skupnosti in da iščemo morebitne sinteze glede nekaterih vprašanj, ki so pomembna za Slovence v Italiji."