56182d02a5988

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo ob 60-letnici delovanja

Predsednik republike Borut Pahor je danes, ob 60-letnici njenega delovanja, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) v Kulturnem domu v Trstu vročil državno odlikovanje red za zasluge – za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Odlikovanje je s strani SKGZ sprejel dolgoletni predsednik zveze Rudi Pavšič, ki se je predsedniku Pahorju zahvalil za izraženo čast in povedal, da to odlikovanje razume kot potrditev, da so v letih obstoja odigrali ključno vlogo znotraj slovenske narodne skupnosti in postali povezovalni člen ljudi in idej v obmejnem prostoru. "SKGZ je nastala v težkih povojnih letih na osnovi plemenitih vrednot narodnoosvobodilnega gibanja. Z vsakodnevnim delom svojih ljudi si je prizadevala, da bi na ruševinah preteklosti ustvarila čim boljše pogoje za nov čas. Danes smo del združene Evrope, kjer morata biti mir in prijateljsko sobivanje edina možna izbira. Spoštovani gospod predsednik, državno odlikovanje nam vliva dodatno samozavest, da bomo še bolj prepričano hodili po svoji poti. Hvala lepa," je sklenil zahvalo Pavšič.
Slavnostni govornik na svečanosti je bil akademik dr. Boštjan Žekš. Spomnil je na čas, ko je bil kot minister v Vladi RS odgovoren tudi za Slovence v zamejstvu, in je v tem prostoru spoznal veliko sijajnih, pametnih in pokončnih ljudi, ki so zavedni Slovenci in obenem dobri italijanski državljani, saj se to dvoje ne izključuje. Izrazil je svoj razmislek o pomenu spreminjanja sveta za razvoj manjšine – po njegovem postajajo danes manjšine, vsaj v tem delu sveta, spoštovane in so na razne načine zaščitene ter stimulirane, svet postaja do manjšin vseh vrst bolj toleranten, kar pa postavlja pred jezikovne manjšine nove izzive: "V novem svetu brez meja smo vsi prijatelji in moramo najti nove poti za razvoj narodne zavesti, najti jih moramo skupaj in ne na škodo drugih," je še poudaril akademik.
Kot je zapisano vutemeljitvi odlikovanja, je bila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) ustanovljena v politično negotovem obdobju po drugi svetovni vojni neposredno po londonskem memorandumu. Z njeno ustanovitvijo so Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Videmskem želeli strniti svoja prizadevanja za uresničevanje interesov slovenske narodne skupnosti kot celote in zavarovati njen obstoj. V šestdesetih letih obstoja je SKGZ svoje poslanstvo vestno uresničevala. Vedno je bila dejavno prisotna ob vseh ključnih trenutkih za slovensko narodno skupnost v Italiji. Skrbno je organizirala življenje manjšine, zato da bi ta lahko živela ne le kot jezikovna in kulturna, ampak tudi kot gospodarska in politična entiteta. Trdovratno je zahtevala uveljavitev pravic Slovencev, ki so jih zagotavljali mednarodni dokumenti in italijanska ustava, in sistematično intervenirala na krajevnih ravneh ter v deželi in državi. Odgovorno je zastopala manjšino pri institucijah italijanske države in pri matični domovini.
Eno najpomembnejših poslanstev SKGZ je sprejetje zaščitnega zakona, za katerega je bilo od leta 1970 predloženih več kot petdeset različic. SKGZ je svoje zahteve strnila v celovit dokument leta 1972. A to je bila le ena od mnogih zahtevnih nalog SKGZ v različnih etapah sprejemanja zakonske ureditve, ki jo je italijanski parlament odobril tri desetletja pozneje, leta 2001. Skrb za uresničevanje zakonskih obvez ostaja trajna naloga SKGZ.
Danes SKGZ kot nestrankarska organizacija povezuje več kot dvajset različnih pomembnih ustanov na področjih kulture, gospodarstva, šolstva, športa, medijev, raziskovalnih in drugih dejavnosti, ki ostajajo trdno jedro slovenstva v Italiji. V razmerah, ko sosednji Italijo in Slovenijo povezuje skupen evropski vrednostni sistem, ki vključuje tudi varovanje manjšin, izzivi za SKGZ niso nič manjši. Ostaja pomemben dejavnik notranje povezanosti manjšine in njene zaščite, hkrati pa dejavnik odprtosti pri iskanju zavezništev za ustvarjanje produktivnega sožitja na stičišču dveh narodov in njunih kultur. S tako usmeritvijo SKGZ ostaja zvesta tudi vrednotam, ki jih je zapisala v svoji ustanovni listini.
Na svečani slovesnosti so se zvrstile recitacije in pesmi slovenskih velikanov pisane besede: Cirila Zlobca, Srečka Kosovela in Karla Destovnika Kajuha, v izvedbi Janka Petrovca in Romea Grebenška ter glasbeni in plesni spremljavi Daše Grgič in Martine Feri. Glasbeno so dogodek še obogatili tolkalci Alex Kuret, Matija Tavčar in Jani Leban.

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo