25. deželni kongres
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Predsednika SKGZ in SSO z vodstvom PD, Zadruge in Založbe

01.02.2012


Predstavniki Primorskega dnevnika, predsednik zadruge Jure Kufersin, njen podpredsednik Livio Valenčič, predsednik založniške hiše DZP - PRAE Rado Race in odgovorni urednik časopisa Dušan Udovič so se včeraj na sedežu Sveta slovenskih organizacij v ul. Donizetti sestali s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko.
Na srečanju so predstavniki dnevnika predsednikoma krovnih organizacij orisali kočljiv položaj, v katerem se je znašel časopis, potem ko decembra niso bili redno izplačani državni prispevki po zakonu o založništvu. Dodaten hud problem predstavlja dejstvo, da so bila sredstva za leto 2010 nepričakovano znižana za petnajst odstotkov, zaradi česar je upravni svet založniškega podjetja prisiljen sprejemati boleče restriktivne ukrepe. Povsem odprto ostaja tudi vprašanje državnih prispevkov za tekoče leto, še zlasti pa za prihodnost. V kolikor se problem ne bi rešil v kratkem roku, bi bilo redno izhajanje dnevnika ogroženo. Restriktivni ukrepi predstavljajo za dnevnik šibitev in tveganje, da bralcem ne bo mogoče zagotoviti takega dnevnika, ki bi zadostil pričakovanjem.
Predsednika SKGZ in SSO sta soglašala v oceni, da je Primorski dnevnik ustanova življenjskega pomena za Slovence v Italiji, zato je treba napeti vse sile, da časopis ohrani svojo nenadomestljivo vlogo. Dnevniku je po oceni Pavšiča in Štoke treba zagotoviti potrebna sredstva, da premosti kočljiv trenutni položaj, prav tako pa je treba v odnosu do državnih in deželnih oblasti ustvariti pogoje za utrditev njegovega dolgoročnega preživetja in razvoja.
(Primorski dnevnik, 1. februarja 2012)

Trst, 31.01.2012 - Srečanje vodstev PD, Zadruge in DZP s Pavšičem in Štoko
Trst, 31.01.2012 - Srečanje vodstev PD, Zadruge in DZP s Pavšičem in Štoko