Prva dvojezična osebna izkaznica v mestu Trst je pomemben korak na poti normalizacije mesta in ljudi, ki ga vodijo

Začetek izdajanja dvojezičnih izkaznic v Trstu predstavlja nedvomno pomemben mejnik v zgodovini problematičnega mesta, ki je že dolga desetletja globoko skregano s svojo večplastno identiteto. Z objavo seznama občin v Uradnem listu Republike Italije je uresničevanje zaščitnega zakona stopilo v aktivno fazo, saj so sedaj tako javne uprave kot podjetja, ki imajo v zakupu upravljanje javnih storitev (smeti, elektrika, plin, itd), obvezana, da spoštujejo zakonska določila in zgodovinsko večjezičnost, večkulturnost in večnarodnost tega prostora. To so dejstva, ki pa jih italijanski nacionalistični krogi niso nikdar hoteli priznavati. V zameno so v permanentno neoiredentističnem zagonu stalno ponujali Trst kot mesto, ki je „italianissimo“ in pika. Z izdajanjem dvojezičnih izkaznic se je župan Roberto Dipiazza odločil, da bo spoštoval demokratično izoblikovan in izglasovan zakon italijanske države. Potem, ko je paritetni odbor tretjič posredoval vladi seznam občin, potem, ko je Prodijeva vlada seznam sprejela, potem, ko je zadevni odlok podpisal državni poglavar Napolitano, potem, ko je bil odlok objavljen na Uradnem listu in nazadnje potem, ko je zapadlo vseh petnajst dni po objavi v Uradnem listu. Ko bi se po vsem tem Dipiazza protivil, bi najbrž moral nastopiti prefektov komisar „ad acta“, ki ga v okoliških občinah še kako dobro poznajo. V Gorici je bivši župan Vittorio Brancati začel z izdajanjem dvojezičnih izkaznic že pred davnim, ko ga v to še ni bi prisilil zakon. Pri Brancatiju je šlo za politično gesto avantgardnega odpiranja Gorice. Gesta gotovo ni bila lahka in samoumevna, zato pa mu moramo v tem trenutku ponovno priznati velik politični pogum in, zakaj ne, daljnovidnost. Lepo bi bilo, ko bi sam župan Dipiazza v znak nove odprtosti mesta in mestu sam sebi izdal eno prvih dvojezičnih izkaznic. Prav tako bo pomembno, da bodo za dvojezične izkaznice množično zaprosili ne le Slovenci, temveč tudi in morda predvsem vsi tisti italijansko govoreči Tržačani, ki so jim pri srcu vrednote sožitja, miru, promocije večkulturnosti in naprednega gledanja na bodočnost tega prostora. Županu bi rekel, da mej ne podiramo le s tem, da se peljemo na kočijah, ki jih vlečejo beli lipicanci. Za podiranje mej je potreben pogum, vsakdanje potrpežljivo delo, dosledno pletenje stikov in predvsem dajanje dobrih zgledov. Z izdajanjem dvojezičnih izkaznic v Trstu pade nova meja, morda še bolj pomembna od schengenske. Pade meja med Tržačani, ki je včasih delila bolj kot bodeča žica. Izkoristimo vsi novo priložnost, da Slovenci in Italijani mestni upravi dokažemo, da je Trst lahko ponovno velik, večkulturen, večjezičen. Dokažimo, da je lahko Trst res in ponovno kozmopolitsko srce Evrope.

Igor Gabrovec Pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško