Razprava o manjšinskih medijih v Državnem zboru RS

PRIMORSKI DNEVNIK, 11. februarja 2010

LJUBLJANA – Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji seji razpravljala o problemih, ki pestijo slovenske manjšinske medije v Avstriji in Italiji. Dotaknili so se tudi položaja na Madžarskem in Hrvaškem, pozornost pa so namenili še sodelovanju s slovenskimi znanstveniki v tujini. Kot je razmere orisal državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, denar je problem, a ne največji. Po njegovih besedah si je treba »naliti čistega vina«. Slovenija, kot je dejal, nameni na leto skoraj 1,5 milijona evrov za financiranje medijev slovenskih manjšin. Gre za denar slovenskih davkoplačevalcev, ki ga je treba začeti racionalno uporabljati, je dodal. Predsednik komisije Miro Petek (SDS) je omenil krčenje sredstev oddaji Slovenski utrinki na madžarski televiziji, komisija pa se je zavzela, naj slovenska vlada pozove Madžarsko, naj obseg in struktura oddaj v slovenskem jeziku na madžarski televiziji ostaneta nespremenjena. Petek je tudi izpostavil negotov položaj Primorskega dnevnika, in drugih manjšinskih medijev v Italiji kot posledico okleščenih finančnih prispevkov s strani italijanske države. V razpravi je bilo precej časa namenjenega SloMedii, družbi na avstrijskem Koroškem, ki izdaja časopis Novice in ki jo pesti prezadolženost. Kot so ugotovili poslanci, lastniška struktura Novic ni ustrezna. So pa podprli sanacijo in reorganizacijo družbe, v kateri imata trenutno enak lastniški delež manjšinski organizaciji Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Kot eno od možnih rešitev se je omenjalo preoblikovanje v zadružno strukturo. Marjan Pipp (NSKS) se je v luči finančnega stanja v SloMedii zavzel za finančno revizijo, Mirko Messner (ZSO) pa je med drugim predlagal razširitev delniške strukture. Poslanci se niso izognili niti problemu manjkajočega milijona evrov iz italijanskega proračuna za slovensko manjšino v Italiji. Po besedah ministra za Slovence zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša Slovenija ne more več stalno prositi za ta milijon evrov, zato je za prihodnje napovedal bolj »energične ukrepe«, če problem ne bo rešen. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je poudaril potrebo po »medmrežju« različnih medijev, ki izhajajo v manjšinskih skupnostih izven meja Slovenije, zavzel pa se je tudi za temeljito informacijo manjšin o tem, kaj prinaša digitalizacija TV Slovenija. Vprašanja vidnosti programov TV Slovenija v Italiji se je dotaknil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Ob tem je dejal, da problemi Slovencev v Italiji zaradi neustreznega financiranja italijanske države niso »mačje solze« in terjajo veliko energij in skupnih naporov SKGZ in SSO. Položaj Primorskega dnevnika pa je orisal njegov odgovorni urednik Dušan Udovič. Formula financiranja dnevnika, katerega lastni je množična zadruga bralcev in naročnikov je določena tudi z italijanskim zakonom o založništvu, je povedal. Omenil je negotovost, ali bo Rim izplačal za letos predvideni prispevek, medtem ko je časopis prisiljen v stalno krčenje stroškov, ker so javni prispevki že osemnajst let nespremenjeni. Predlagal je, naj bo problematika dnevnika opredeljena tudi v slovenskem zakonu o medijih, kar je v razpravi poudaril tudi poslanec Franco Juri. O tedniku Novi Glas je govoril njegov odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med drugim dejal, da bi manjkajoči milijon iz italijanskega državnega proračuna za Mohorjevo založbo, ki izdaja tednik, pomenil dve delovni mesti manj, kar bi bil za tako majhno strukturo zelo hud udarec. Poslanci so se sicer pozitivno odzvali na akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini, ki ga je pripravil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med drugim naj bi marca zaživel odbor za znanost, in sicer pri Svetu za Slovence po svetu. Minister Žekš je izpostavil pomen komunikacije s slovenskimi strokovnjaki v tujini ter povedal, da so se doslej že povezali s približno 140 strokovnjaki. Kot je dejal Aleksander Zorn (SDS), je ideja že stara, gojil jo je že Svetovni slovenski kongres. Po njegovih besedah bi bilo treba ne le pridobiti naslove «za prijazno novoletno čestitko», ampak tudi nekaj storiti. (STA, an)