Skoči do vsebine strani
Skoči do iskalnika
Skoči v meni spletišča
Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)
Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)
SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več
Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije
Voditelja sinočnjega debatnega srečanja Slovenskega kluba v Narodnem domu o možnosti izvolitve predstavništva slovenske manjšine Marij Čuk in Dušan Udovič nista imela veliko dela. Ne zaradi razprave, ki je bila na splošno zanimiva, temveč zato, ker so se nastopajoči držali dogovorjenih časov, predvsem pa si niso segli v besedo ter niso uporabljali polemičnih tonov. Tisti, ki so morda mislili, da bo iz Narodnega doma prišla neka obveza po neposrednih volitvah v manjšini, so vsekakor odšli razočarani. Volitev (še) ne bo, debata o njih pa se bo nadaljevala.
Samo Pahor (Edinost) je začel zelo od daleč. Bil je zelo kritičen do zaščitnega zakona (dvojezične izkaznice so zanj prava lumparija, ker je slovenščina na njih močno zapostavljena) in do manjšinske politike, ki reagira šele takrat, ko nam stvari padejo na glavo. Izvoljeno predstavništvo si zamišlja kot posvetovalni organ, ki ima nalogo, da presodi, kar je najboljše za slovensko manjšino. V tem telesu, naj bi prišle do besede tudi manjšine v slovenski manjšini, kar se danes žal ne dogaja.
Še najbolj blizu Pahorjevim stališčem je bil deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, po katerem bi moral imeti ta izvoljeni organ izvršilne naloge, moral bi torej odločati. V slovenski manjšini po njegovem potrebujemo več demokracije, imamo sicer predstavništvo, ki pa ni demokratično, je prepričan Kocijančič. Priznal je, da je s kolegom Igorjem Gabrovcem sprožil nek proces, o katerem nihče ne ve, kako se bo končal. On sicer upa, da pozitivno.
Deželni svetnik Slovenske skupnosti je ponovil, da predstavlja ljudska peticija Edinosti izhodišče za razpravo o predstavništvu, ki naj bi trajala do konca leta. O volitvah med Slovenci se govori že nekaj desetletij, sedaj imamo stvarno priložnost, da nekaj ukrenemo, je prepričan Gabrovec. Kakšno odločitev vsekakor pričakuje po deželnih volitvah prihodnje leto. Ne on in niti Kocijančič nista sprožila tega vprašanja za lastne volilne namene.
Jasno in odkrito proti neposredni izvolitvi manjšinskega predstavništva se je opredelil
Stefano Ukmar iz Demokratske stranke, ki je nadomeščal v Rimu zasedeno senatorko Tamaro Blažina. Slovenska narodna skupnost je po njegovem dobro strukturirana in oganizirana, torej ne potrebuje še enega dodatnega telesa, vsi njeni predstavniki (v strankah, upravah ter v SKGZ in SSO) pa so bili demokratično izvoljeni. V manjšini se preveč mešajo pristojnosti in vloge krovnih organizacij in strank, kar po Ukmarjevem prepričanju ni dobro. Zaščitni zakon se mu zdi dober, ker nam pomaga v boju proti asimilaciji, premalo pozornosti posvečamo mešanim zakonom in t.i. novim Slovencem.
Drago Štoka (Svet slovenskih organizacij) je menil, da je vprašanja volitev med Slovenci precej občuteno, zato bo njegova organizacija tvorno sodelovala v tej razpravi. Pohvalil je dobro sodelovanje Gabrovca in Kocijančiča, ki sta se resno ter ne demagoško lotila tega vprašanja. Štoki se zdi zelo hudo, da se Slovenci v Italiji prepoznavajo v kar sedmih političnih strankah, volitve v manjšini je označil kot sanje, ki se bodo prej ali slej uresničile.
Bolj pesimist ali realist, odvisno od zornih kotov, se je glede tega zdel Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ne zato, ker bi nasprotoval izvolitvi manjšinskega predstavništva, temveč zato, ker se mu zdi predlog, o katerem se govori precej nedorečen. Pahor pravi, da bi imelo izvoljeno telo posvetovalni namen, Kocijančič pa govori o organu, ki bi odločal, njegovi sklepi pa bi bili za vse obvezujoči. To se Pavšiču zdi velika nedorečenost, zato si moramo najprej razčistiti, kaj v resnici hočemo in kakšne pristojnosti bo imelo izvoljeno predstavništvo.
David Malalan je v debati ocenil, da je organiziranost civilne družbe SSO in SKGZ popolnoma zastarela in da je treba spremembe začeti na tem področju. Ena sama organizacija civilne družbe, ki bi odločala. Tudi Dario Vremec podpira zamisel ene same manjšinske krovne organizacije, ki bi se morala bolj temeljito ukvarjati s teritorijem in gospodarstvom.
Sergij Lipovec je spomnil, da je slovenska manjšina tudi brez direktno izvoljenega predstavništva marsikaj dosegla, medtem ko Danilo Slokar (Severna liga) pogreša, da na tovrstne debate ne vabijo tudi druge stranke, za katere volijo Slovenci. To se mu zdi nedemokratično in ne dejstvo, da nimamo Slovenci demokratično izvoljenega predstavništva.
Sandor Tence
(Primorski dnevnik, 13. januarja 2012)
Trst, 12.01.2012 - Debatni večer SK: Demokratično izvoljeno predstavništvo
Tiskaj >>