fallback-thumbnail

Razprava v Ustavni komisiji poslanske zbornice o predlogu besedila za nov Deželni statut Furlanije Julijske krajine kaže na nerazčiščena stališča v sami levi sredini

Razprava v Ustavni komisiji poslanske zbornice o predlogu besedila za nov Deželni statut Furlanije Julijske krajine kaže na nerazčiščena stališča v sami levi sredini glede nekaterih bistvenih vprašanj, ki jih predlog Deželnega statuta FJK objektivno odpira. Najpomembnejše dileme so: a) suverenost in vloga države kot nacionalne (v tem primeru italijanske)države na celotnem teritoriju. b)Odnosi med centralno državo in ostalimi upravnimi telesi, v tem primeru z deželami, ki imajo zakonodajno funkcijo. c) Dilema, do kolikšne mere naj imajo dežele svojo avtonomijo (npr. v zunanji politiki, pri spreminjanju ustavnih zakonov itd.) in katere so izključne pristojnosti centralne države. č) V ozadju je dilema med centralistično pojmovano državo in federalističnim modelom, ki ga v določenih točkah predlog Deželnega statuta FJK uvaja.

V tem okviru izstopa identitetno vprašanje posameznih dežel in krajev. Gre za problem, če so lahko jezikovne, etnične in narodne skupnosti sooblikovalec identitete nekega prostora, kot je dežela, ali pa lahko nastopajo le v podrejeni vlogi v odnosu do osrednje, to je večinske in torej italijanske identitete. V tej interpretaciji neitalijanske skupnosti ne sooblikujejo podobe nekega prostora, ampak predstavljajo le posebnost omenjenega kraja, v čemer je bistvena razlika. Predlog leve sredine v deželnem svetu FJK je s štirijezično denominacijo Dežele uveljavil načelo, da je pluralnost enakovreden identitetni faktor. V ustavni komisiji pa se je uveljavila prečna (v smislu levice in desnice, DS,SKP,AN itd.) trditev, da prisotnost manjšin ne more biti primaren sooblikovalec identitete, ki ostaja v svoji osnovi italijanska. Ni slučajno, da je v stališčih poslancev in samega predsednika Violanteja izražena teza, da imata Južna Tirolska in Dežela Aosta svoj posebni pravni in identitetni status na osnovi mednarodnih sporazumov, poseben statut pa je Deželi FJK dodelila sama Italija. Glede na omenjene teze pa ne moremo mimo zgodovinskega dejstva, da so Slovenci v Trstu in Gorici doživeli svoj narodni preporod in se uveljavili na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju še pred prihodom Italije na območju, ki ga danes pokriva Julijska krajina. Zgodovinski dogodki pa so predhodno priključili slovenski živelj v današnji videmski pokrajini Italiji, ki je preprečevala tamkajšnji narodni preporod Slovencev, kar pričajo spisi in politično delo msgr.Ivana Trinka in drugih beneških intelektualcev. Zgodovinske spremembe so torej premikale meje, danes pa smo Slovenci v Italiji del narodne skupnosti, ki ima v Sloveniji svojo matično državo. Po narodnosti, jeziku in kulturi smo torej Slovenci, po državljanstvu pa Italijani. Zgodovinsko nesporno pa je, da smo Slovenci, ki danes prebivamo v FJK, v dveh stoletjih sooblikovali kulturno, gospodarsko in politično identiteto Furlanije Julijske krajine. Omenjeno področje ni bilo nikoli jezikovno, kulturno in etnično "čisto", ampak je bilo pluralno in multikulturno. Kot takega ga je Italija sprejela tudi po drugi svetovni vojni in z Londonskim memorandumom. Skratka, slovenska prisotnost ni posebnost, ampak je zgodovinska sooblikovalka identitete celotnega prostora dežele FJK. Predlog novega deželnega statuta sprejema kot enakovredne soprotagoniste deželne podobe tudi Furlane in Nemce. Objektivno gre za različni prisotnosti od slovenske. Novi evropski združevalni procesi, ki niso zgolj ekonomski, ampak tudi kulturni in politični, pa vendarle utemeljujejo odpiranje klasične nacionalne države, njene kulture in politike posameznikom in skupnostim, ki utemeljujejo svoje razlike v smislu obogatitve določenega prostora. Tako jih novi Statut FJK tudi dojema, kot dojema svojo geografsko posebnost na tromeji v potrebi po novi in dodatni avtonomiji, ki pa nikakor ne izpodbija kakih nacionalnih interesov. Statut ne predlaga "apolidno" (Menia) deželo, ampak nov deželni model, ki osvaja pluralnost in dodatno avtonomijo kot novo vrednost. Da je to tako, dokazujejo rezultati FJK na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih ter, predvsem, v povsem novih odnosih s Slovenijo in Avstrijo, ki sta, ne pozabimo, del Evropske unije, evroobmočja in Schengena. Zato je predlog novega Statuta FJK po mnenju SKGZ izrazito inovativno besedilo, ki ga morajo stranke ter poslanci in senatorji v Rimu dobro premisliti, preden se o njem izrečejo. To velja toliko bolj za reformistične stranke, ki ne morejo obtičati pred novimi izzivi v starih miselnih kalupih in mišljenju.

 

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo