Skoči do vsebine strani
Skoči do iskalnika
Skoči v meni spletišča
Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)
Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)
SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več
Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je čestital Janezu Janši ob imenovanju za predsednika nove slovenske vlade. Izrazil mu je prepričanje, da bo Vlada RS nadaljevala na poti prizadevanj in pomoči Slovencem, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije. V nadaljevanju piše:
"Zdajšnji čas je nekoliko zapleten za vse in težave finančno-gospodarske narave zahtevajo prioritetne izbire, kar tudi v naši narodni skupnosti dobro razumemo.
Dejstvo, da ni prišlo do brisanja ministrstva za Slovence po svetu in v zamejstvu je vsekakor dober znak skrbi, ki ga bo Republika Slovenija imela do naših narodnih skupnosti. Z naše strani Vam zagotavljamo vse možno sodelovanje, da bi skupaj poiskali najprimernejše poti pri reševanju še odprtih vprašanj.
Slovenija je vedno in še posebej v zadnjih letih odigrala izredno pomembno vlogo pri odpravljanju ovir, ki smo jih kot italijanski državljani slovenske narodnosti srečevali v odnosu do italijanske države, predvsem kar zadeva financiranja in izvajanje zaščitnega zakona. V tem smislu cenimo pomembno delo, ki ga je doslej opravila slovenska vlada in njena diplomatska izpostava v Italiji.
Skupaj bi veljalo razmisliti o naši skupni bodočnosti in naše delo nastaviti tako, da bo učinkovito in naravnano v novem času. Tako v Sloveniji kot v našem prostoru potrebujemo razmišljanje, ki naj sproži določene spremembe v sistemu vsestranskega sodelovanja in pomoči. Ustvariti je treba priložnost za takšno vizijo o nas in našem povezovanju, ki bo upoštevala vse, kar smo dobrega in dragocenega ustvarili v naši polpreteklosti, ter to stvarnost oplemenititi z izbirami, ki upoštevajo stvarne potrebe naše skupnosti v tretjem tisočletju. Gre za izbire, ki bodo izpostavljale in nagrajevale dejavnosti, ki utrjujejo slovenski jezik, razpoznavnost naše skupnosti v širšem prostoru, skrb za znanje in izobraževanje, čezmejno povezovanje in medkulturni dialog."
Novoizvoljenemu predsedniku Državnega zbora RS Gregorju Virantu pa je ob čestitkah izrazil željo, da bi bilo delo slovenskega parlamenta čim bolj uspešno v teh nelahkih časih na gospodarskem področju, in pričakovanje, da bodo v njem našla mesto tudi vprašanja, ki zadevajo Slovence, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije. Nadalje pa prepričanje, "da bo Parlamentarna komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu nadaljevala po dosedanji uspešni poti, saj je postala povezovalec naše raznolike stvarnosti ter se trudila v smeri usresničevanja skupnega dobrega. V času, ki je pred nami, bi bilo primerno nadgraditi dosedanje delo, ki naj bo usmerjeno predvsem v iskanje možnosti, da bi se problematike iz zamejskega prostora slišale in upoštevale v še večji meri v osrčju parlamentarne organiziranosti. V tem smilu podpiram mnenje, ki ga je pred nedavnim izrekla Slovenska manjšinska koordinacija Slomak, in sicer, da se celovito uresniči poslovnik DZ, ki predvideva tudi neposredno vključevanje predstavnikov manjšinskih organizacij v delo samega parlamenta in pristojni komisij in odborov. V tem smislu bi veljalo razmisliti o možnosti, da bi specifična parlamentarna komisija dobila status odbora."
Tiskaj >>
