Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Rudi Pavšič pisal deželnemu odborniku Molinaru

03.03.2010


Ob odločitvi, da bo rimska vlada zagotovila slovenski manjšini odvzeti milijon evrov, je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič pisal deželnemu odborniku za kulturo in manjšinska vprašanja Robertu Molinaru, v katerem ga opozarja na potrebo po sistemski rešitvi tega vprašanja, ki se bo z vso resnostjo postavilo že prihodnje leto, saj je rimska vlada v triletnem proračunu predlagala zmanjšanje dotacij manjšini od petih na tri milijone evrov. Ob sistemski rešitvi pa je potrebno tudi, da se ustvarijo pogoji za redno dogovarjanje s predstavniki vlade. V tem smislu SKGZ predlaga, da bi se pri Predsedstvu italijanske vlade ustvarilo omizje, ki bi spremljalo manjšinsko problematiko. V svojem pismu predsednik Pavšič dodaja: "V tem smislu želim pozitivno odgovoriti na Vaše javno vabilo, naj predstavniki krovnih organizacij naredimo določene premišljene in utemeljene izbire, ki bi presegle delitvene avtomatizme, ki naj upoštevajo srednje in dolgoročno razvojno vizijo manjšine. Potrebno je torej postaviti premišljene in jasne kriterije. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je izdelala nekaj predlogov, ki bi jih rada posredovala Vam oziroma članom deželne posvetovalne komisije, da premaknemo zdajšnji sistem financiranja z mrtve točke. S tem v zvezi pa upravičeno pričakujemo, da bo tudi Dežela FJK postorila nekaj konkretnejših korakov v to smer. Če je namreč res, da morajo manjšinske organizacije imeti pogum za določeno prenovo, naj tudi deželna uprava upošteva dejstvo, da ji daje poseben status in torej več sredstev prav prisotnost slovenske narodne skupnosti. Letošnje črtanje finančne postavke v okviru deželnega zakona za slovensko manjšino gotovo ne gre v to smer."

Tiskaj >>