Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Rudi Pavšič ponovno izvoljen za predsednika SKGZ

23.06.2009


    V ponedeljek, 22. junija 2009, je v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze ponovno imenoval za deželnega predsednika organizacije Rudija Pavšiča. Pavšič je bil izglasovan soglasno. S tem dejanjem se je zaključilo dokaj kompleksno kongresno obdobje SKGZ. 
Organizacija je izvedla deželni kongres, ki je zaobjel tudi spremembo statuta, ki je omogočil tudi posodobljenje pokrajinskih pravilnikov. Na osnovi novih pravilnikov so bili tako izvoljeni pokrajinski organi in predsedniki (Luigia Negro za videmsko pokrajino, Livio Semolič za goriško in Ace Mermolja za tržaško pokrajino). 
Pred kongresom je SKGZ naročila SLORI-ju anketo glede mnenja, ki ga imajo o sami SKGZ narodno aktivni ljudje v treh pokrajinah. Izvedeno je bilo več srečanj na teritoriju tudi z ljudmi, ki niso neposredno vezani z organizacijo. SKGZ je spremenila svoj simbol z napisom, ki kaže na večjo "lahkoto" in na željo po letenju novim izzivom naproti.
Reformizem je bil nit celotnega kongresnega obdobja, poročil in pogovorov. Spremembe so seveda proces, ki naj vodi organizacijo k drugačnemu načina dela in k novim pristopom do problemov. To pomeni večjo strokovnost, večjo analitično sposobnost, primernejšo organizacijo in seveda tudi zavest, da so se objektivni pogoji dela že spremenili in da ni več mogoče misliti, da bo šlo vse "po starem".
Ta problematika je prišla do izraza tudi na seji Deželnega sveta SKGZ v Sovodnjah. Kot velevajo pravila, so sejo vodili že omenjeni pokrajinski predsedniki Luigia Negro, Livio Semolič in Ace Mermolja. Prisotne je pozdravila na novo izvoljena sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je bila dolga leta aktivna v SKGZ in v njenih članicah.
Po izvolitvi se je Rudi Pavšič zahvalil vsem. Poudaril je, da je bil v predkongresnem času več med ljudmi, kot je to bil običajno. Najavil je, da ne namerava sprejemati drugih funkcij. Kot možnega predsednika Slomaka je npr. omenil dosedanjega tajnika Jurija Kufersina.
Glede odnosov z SSO je Pavšič naglasil, da so vedno dobrodošli in to takšni, ki bodo rodili več konkretnih sadov. Pavšič je najavil tudi nekatere organizacijske spremembe v organizaciji, ki ostaja odprta, ohranja pa določene vrednote in izbire. Naglasil je vlogo vseh članov in dejstvo, da je predsednikovo delo lahko uspešno, če so ob njem ljudje, skratka, če vsi delajo za skupno dobro in si med sabo pomagajo. Nenazadnje se je Rudi Pavšič zahvalil večletni predsednici SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor (aplavz delegatov) in bivšemu predsedniku za tržaško pokrajino Igorju Gabrovcu.

Tiskaj >>