Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Rudi Pavšič posredoval vodstvu RTV Slovenija nelagodje zaradi obstoječe "meje" med državo in zamejstvom

22.02.2010


Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je vodstvu RTV Slovenija posredoval nelagodje zaradi "meje", ki še obstaja med osrednjo Slovenijo in slovenskim zamejstvom. Na prvem kanalu slovenske nacionalne televizije so v soboto predvajali polfinale dvobojev za izbor popevke EMA 2010. Med štirinajstimi glasbenimi izvajalci sta nastopili tudi Slovenki iz zamejstva, Ylenia Zobec in Martina Feri. Kljub njunemu dobremu nastopu ni nobeni uspel preboj v finale. Pravilnik je namreč predvideval glasovanje gledalcev, ki so s telefonskimi klici izbrali finaliste. Odločitev vodstva RTV, da ni mogoče glasovati iz »inozemstva«, torej tudi ne iz zamejstva, je bila v bistvu v posmeh toliko opevanemu enotnemu kulturnemu prostoru. Kriterij izbire najboljših pevk in pevcev je gotovo oškodoval Ylenio in Martino, ki nista imeli nobenih možnosti za uvrstitev v finale, zamejskim gledalcem pa preprečili aktivnejšo vlogo pri sodelovanju odmevnega glasbenega dogodka.