Seja Izvršnega odbora SKGZ

Slovenska kulturno-gospodarska zveza si bo še naprej prizadevala, da ne bo slovenska narodna skupnost zaostala v procesu reform. Tudi naša skupnost potrebuje namreč spremembe, ki pa ne smejo nižati ravni zaščite. Pomembno je namreč ohraniti slovensko predstavništvo v različnih javnoupravnih organih oz. poiskati primerne alternativne rešitve. V tem okviru je bistvenega pomena, da Slovenci v Italiji ohranimo svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Zato sta krovni organizaciji sprožili skupno pobudo, h kateri bi morali pristopiti tudi drugi politični sogovorniki, ki so poklicani, da se prioritetno ukvarjajo s to problematiko.
Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na seji Izvršnega odbora krovne organizacije seznanil vodstvo o vsebini srečanja s predsednico deželne vlade Serracchianijevo, ki sta se ga udeležila tudi predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila. Predsednici Dežele FJK so predstavniki manjšine izpostavili nujnost, da se na novo prouči vlogo slovenske narodne skupnosti v okviru institucionalne dejavnosti Dežele FJK, čigar posebnost sloni tudi na slovenski prisotnosti. Deželna vlada mora to upoštevati in našo skupnost podpirati. SKGZ je pričakovala, da bo v deželna vlada v letošnjem finančnem rebalansu našla primerno vsoto za sklad za slovensko manjšino (ki ga predvideva deželni zaščitni zakon), iz katerega bi lahko črpali sredstva za obnovo nekaterih večjih objektov (npr. Stadion 1. maj) in za potrebe šolske dejavnosti. Žal pa se v 340 milijonih evrov vrednem rebalansu ni našlo minimalnih sredstev za potrebe slovenske manjšine.
SKGZ meni, da je potrebno ustvariti pogoje, da gre besedilo novega volilnega zakona ponovno v parlamentarno razpravo in se vanj vnese primerne spremembe, ki bi naši skupnosti omogočile olajšano izvolitev svojega predstavnika. Nemška in francoska skupnost sta si to zagotovili, Slovencev pa nov zakon ne upošteva. Zaradi tega bi bilo potrebno proučiti možnost, da se naša skupnost obrne na ustavno sodišče, ki bi lahko pojasnilo, ali je volilna zakonodaja v skladu z mednarodnimi listinami, italijansko ustavo, statutom Dežele FJK in nenazadnje z zaščitnim zakonom. Predsednik Pavšič je mnenja, da je dialog med krovnima in z drugimi manjšinskimi sogovorniki ključnega pomena pri prizadevanjih za uveljavljanje naših pravi. Naša skupna skrb mora biti usmerjena k boljši prepoznavnosti slovenske narodne skupnosti, k spoštovanju zakonsko priznanih pravic in večji prisotnosti v javnem življenju. Danes ni več ovir, da bi npr. kako osrednjo tržaško ali goriško ulico poimenovali po slovenski osebnosti, raba slovenskega jezika pa mora postati nekaj popolnoma običajnega v vsakodnevnem institucionalnem življenju. Koroški deželni glavar je na slovenski proslavi v Celovcu imel skoraj v celoti nagovor v slovenskem jeziku v znak spoštovanja do slovenske narodne skupnosti. Tak pristop bi bilo pričakovati tudi pri nas, saj je bila naša skupnost vedno odprta k dialogu, strpna in spoštljiva do večinskih sogovornikov.
Stopiti moramo skupaj in pripraviti strateški načrt ter resno razmisliti, da bi se izkušnje pravno-posvetovalne delavnice SKGZ v smeri izvajanja zaščitnih norm in uveljavljanja naše prisotnosti razširile na vsemanjšinsko raven. Novonastali forum bi lahko sprožal pobude v vsestransko skrb (pravno, vsebinsko in operativno) za našo narodno skupnost.
Na seji Izvršnega odbora je tekla beseda tudi o ustanovitvi Deželnega urada za Slovence. V tem okviru morajo pristojni na Deželi in predstavniki manjšine čimprej realizirati načrt o tem subjektu, ki bo koordiniral in vodil pobude z vsemi javnimi upravami, ki so vključene v zaščitni zakon. Na seji krovne organizacije so spregovorili tudi o programu za novo sezono ter o vlogi krovne organizacije v času, ki se hitro spreminja in terja od vseh hitrejše in primernejše odzive. O teh vprašanjih bo tekla beseda na prvem zasedanju Deželnega sveta SKGZ.