Seja Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško

Pokrajinski svet SKGZ za tržaško je zasedal v prostorih SKD Lipa v Bazovici na temo »Teritorij na Tržaškem v luči urbanističnih, naselitvenih in drugih sprememb«. Po uvodnem pozdravu predsednika Aceta Mermolje, so spregovorili strokovnjaki, ki se dnevno soočajo s problematiko razvoja in zaščite teritorija. Pod naslovom Teritorij v luči novih urbanističnih sprememb sta tehnične in urbanistične poglede podala inženir Peter Sterni ter arhitekt Danilo Antoni, ki se dnevno srečujeta s konkretnimi gradbenimi in urbanističnimi primeri, Franc Fabec v imenu kmetovalcev in v vlogi predsednika Kmečke Zveze ter prof. Marinka Pertot, ki je iz naravoslovnega zornega kota izpostavila značilnosti kraškega območja.

V uvodnem poročilu je Sterni izpostavil veliko birokratsko breme, ki pogojuje katerokoli novo gradnjo ali poseg po teritoriju. Novejši deželni zakoni, ki urejajo planiranje urbanističnih in gradbenih načrtov, se v lokalnih inštitucijah zelo počasi uveljavljajo. Predvsem deželnega zakona št. 5 iz leta 2007, ki je nova osnova pri urejanju urbanističnih načrtov, se občine otepajo na račun zastarelega deželnega zakona 52 iz leta 1991, ki ne predvideva aktivne udeležbe lokalnih sogovornikov pri novem načrtovanju urbanega teritorija. Taki pogoji pomenijo občinam veliko časovno in finančno breme, vendar ponazarjajo tudi veliko nefleksibilnost javnih uprav, ki hkrati nimajo prave razvojne vizije, še manj pa medobčinskih načrtovanj v teku. Sterni je tudi poudaril, da nujno potrebujemo skupno vizijo vseh občin za zaščito starih vaških jeder in da na splošno nujno potrebujemo neko skupno manjšinsko vizijo za osnovanje bodočih strateških izbir na teritoriju.

Arhitekt Danilo Antoni je opozoril na občuten razkorak med javnim upravami, politiki, ki parcialno uveljavljajo interese skupnosti, ter med tehniki in zainteresiranim delom prebivalstva, saj primanjkuje neko organizirano vključevanje, ki bi lahko postalo aktivni dejavnik ob pogovorih z inštitucijami. V svojem poročilu je Antoni zagovarjal misel, da teritorij ni samo konkretno dejstvo, vendar da je ideja o teritoriju globoko vpletena v mentalni predstavi, ki jo ima vsak posameznik. Pri uspešnemu oblikovanju strategij in ciljev potrebujemo kreativnost mladih ljudi ter podrobno analizo vseh dejavnikov, ki lahko definirajo prostor, v katerem živimo, in bodoči razvoj v prihodnjih dvajset do trideset let, je dodal Antoni.

Ob tehničnih pogledih je stopila v ospredje tudi realnost primarnih interesentov, ki se neposredno ukvarjajo z zemljo. Pri tem je Fabec poročal o težavah, s katerimi se ubadajo kmetje na tržaškem Krasu, kjer je do 80 odst. teritorija zaščitenega pod okriljem posebno zaščitenih con SIC/ZPS, ki močno omejujejo delovanje kmetovalcev. Hkrati je Fabec poudaril, da glede odnosov mesto – zaledje v prejšnjih letih ni bilo velikega posluha, niti s strani SKGZ. Med novostmi, v katerih je vključena tudi Kmečka zveza, je projekt LAS, ki se postavlja kot povezovalni člen med prebivalstvom in javnimi upravami v okviru promocije in zaščite kmetijskih dejavnosti. Predsednik KZ je menil, da je manjšinsko kmetijstvo izredno bogata realnost, ki letno proizvede okrog 20 milijonov evrov in ki nedvomno lahko promovira bogastvo teritorija.

O naravoslovnem bogastvu je poročala biologinja prof. Pertot, ki se kot ljubiteljica narave ne ukvarja le s pohodništvom, ampak tudi z botaniko. Pertotova je opisala edinstvenost tržaškega Krasa, ki se lahko ponaša s številnimi endemičnimi vrstami, ki pa jih ogroža predvsem floristično onesnaževanje tujerodnih rastlinskih vrst. Podala je številne zanimivosti, med temi zaskrbljujoč podatek o kar 7 odst. povečanju zacementiranih površin v naši deželi in posledični izgubi agrarnih območij, medtem ko se je populacija znižala za 20 odst.

Prof. Pertot je v svojem posegu dejala, da je potrebna pametna uporaba varstva teritorija in sozvočje vseh prebivalcev in uprav, ki ga oblikujejo. Govorniki so se strinjali, da je skrajni čas, da se tudi v naši skupnosti soočimo s kompleksno tematiko teritorija, saj se tiče prav vsakega posameznika. Predsednik Mermolja je izpostavil željo, da bi spomladi naslednjega leta priredili širši posvet o teritoriju, kjer naj bi imeli glavno besedo strokovnjaki.

Ob koncu zasedanja se je pokrajinski svet SKGZ dotaknil problematike Slovenskega stalnega gledališča. Na predlog člana Vojka Slavca je skupščina izrazila svoje stališče glede predloga novega statuta naše gledališke ustanove. Za našo narodno skupnost je neobhodno potrebno, da ohrani v upravnih organih večino ter da ostane slovenščina glavni jezik v gledališču.