Seja tržaškega Pokrajinskega sveta SKGZ

V sredo, 13. t.m., se je sestal Pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Tržaško. Predsednik Ace Mermolja je v svojem uvodnem poročilu izpostavil glavne teme, s katerimi se vodstvo krovne organizacije ukvarja v zadnjih mesecih. Beseda je tekla o stanju v manjšini s posebnim poudarkom na manjkajočem milijonu evrov, ki ga italijanska vlada ni dodala niti v večnamenskem dekretu. Za sedaj ostaja na račun zaščitnega zakona nekaj več kot štiri milijone evrov za kulturne in druge dejavnosti manjšine, kar je zdaleč premalo za ohranitev obstoječe organiziranosti. Dežela je sicer povišala sredstva SSG-ju na 600.000 evrov, vendar je povišek zaračunala ostalim organizacijam. Deželna vlada je dodatno rezala sklad za slovensko manjšino (240.000 evrov), paradoksalno pa je istočasno našla sredstva za skupine, ki v videmski pokrajini tudi agresivno zagovarjajo lokalna narečja. Politično pomeni nižanje financiranja nižanje ravni zaščite manjšine. Glede porazdelitve prispevkov pa bi bilo nujno potrebno doseči čim širši konsenz in premisliti ter na novo reorganizirati razpoložljive resurze. Kriterije bi morali izdelati za skupnim omizjem, kar je želela narediti Programska konferenca. Zato SKGZ že dolgo časa predlaga Zvezo Slovencev. V nadaljevanju je Norina Bogatec predstavila izsledke ankete, ki jo je SKGZ naročila Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Pri anketi je sodelovalo približno 400 posameznikov – pripadnikov SKGZ iz vseh treh pokrajin, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Iz analize podatkov izhaja kar nekaj potreb in pogledov intervjuvancev. Izražene so tako želje po večji povezavi med SKGZ in članicami, po večji skrbi za mlade, po dogovarjanju v manjšini, s strankami in inštitucijami. Intervjuvanci ugotavljajo statičnost manjšinske organiziranosti. Pri prioritetah naglašujejo kakovostni ključ, nasprotujejo pa vsiljenim spremembam. Intervjuvanci podpirajo individualno članstvo, ki pa ne sme nadomestiti vloge skupnih članic. Na splošno ocenjujejo delovanje SKGZ pozitivno in to predvsem v odnosu do splošnih problemov, bolj kritični pa so glede prisotnosti SKGZ na terenu. V živahni razpravi je prišlo do različnih misli in predlogov glede obravnavanih tem, kar odraža pozornost in interes pokrajinskih odbornikov. Nekaj konkretnih sugestij je podal tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je naglasil, da mora SKGZ posvetiti posebno pozornost mestu Trst in v njem živečim Slovencem. K delu je potrebno pridobiti nove ljudi. Na Tržaškem ostaja poglavitni cilj ta, da se o manjšinski problematiki spregovori stvarno, da se izdelajo strategije in cilji, ki odgovarjajo naši resničnosti. Potrebno je še sestaviti pokrajinski odbor, kjer pa naj prisotnost članov ne bi bila formalna. V bistvu gre za delavnico, ki bi usposabljala tudi mlajše za jutrišnje vodenje organizacije. Pokrajinski svet bo nadaljeval sestanke po okoliških vaseh in občinah.