Senatorka Blažina se je srečala s Pavšičem (SKGZ) in Štoko (SSO)

Avgust je navadno čas za dopuste in oddihe, za slovensko manjšino pa je to čas hudih skrbi, predvsem finančnih. Da bo ta avgust precej malo počitniški in za manjšinske politike še kar delaven je prišlo do izraza na včerajšnjem srečanju senatorke Tamare Blažina s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO. Sestanek je sklicala senatorka z namenom, da Rudija Pavšiča in Drago Štoko seznani s svojim delom v Rimu in da skupaj ocenijo nelahko finančno situacijo v manjšini. Kriza je namreč vse prej kot mimo. Če gospodarstvo namreč kaže nekatere majhne in sramežljive znake »prebujenja«, je državna finančna situacija zelo slaba. Spodbudno o usodi slovenske šole Učinki t.i. šolske reforme so za našo šoli boljši od pričakovanega in to tudi glede na negativne posledice, ki jih bodo vladni ukrepi imeli za italijansko šolo. Senatorka Blažina je dobila zagotovilo glede imenovanja poverjenih ravnateljev in tudi glede zaposlitvenega organika v deželnem šolskem uradu, ki naj bi bil ločen za dvojezično šolo v Benečiji. Blažina in Pavšič sta soglašala, da bi bilo treba nujno posodobiti t.i. zakon Belci-Škerk, medtem ko je Štoka opozoril na mednarodne dogovore, ki ščitijo naše šolstvo. Predsednik SKGZ je opozoril, da je manjšina premalo pozorna na velike spremembe v naši šolski populaciji (npr. pojav mešanih zakonov), naš šolski sistem bi se moral vezati tudi na šolo v Sloveniji.

Slovenska TV in slovenska abeceda Senatorka Demokratske stranke je poročala o svojih posegih pri predsedniku RAI Sergiu Zavoliju, Deželi FJK in Deželnemu odboru za komunikacije (Corecom) glede vidljivosti slovenske RAI na Videmskem. Problem se vleče že desetletja, sedaj pa se je pojavilo še vprašanje digitalne televizije, ki zadeva tudi Slovenijo. Blažina računa, da bo na tem področju prišlo do nekaterih premikov, katerih obrisih pa še niso jasni. Bolj spodbudne novice pa prihajajo v zvezi z zdravstvenimi izkaznicami in s pravilnim pisanjem slovenskih črk. V zvezi s tem je senatorka dobila zagotovila tako s strani notranjega ministrstva (poenoten računalniški sistem za občine) kot z državne agencije za prihodke.

Finančna kriza se zna še zaostriti Za slovensko senatorko bi bilo že veliko, če bi manjšina v letu 2010 dobila enaka finančna sredstva kot v tem letu. Situacija državne blagajne je dramatična, jeseni pa se stvari znajo še dodatno poslabšati. Že sedaj je treba skupaj stopiti v akcijo za proračun 2010. Po Pavšičevem mnenju (Blažina je z njim soglašala) je nujno, da manjšina pripravi seznam prioritet, tudi finančnih, ki jih (še) ni. Manjšina ima sicer razvojne plane, nima pa organa, ki bi sklepe izvajal, kar je po svoje neverjetno. Sistem manjšinske organiziranosti nikakor ni v sozvočju s časi, ki jih doživljamo, kar ustvarja zelo hude probleme. Večkrat tudi občutek nemoči, je prepričan predsednik SKGZ. Štoka bolj kot v sistemske rešitve v tem kriznem trenutku verjame v vse tesnejše sodelovanje med krovnima organizacijama, na pomoč iz Slovenije ter na občutljivost deželne vlade. Ne nazadnje tudi v mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Italijo, da zaščiti slovensko manjšino. Predsednika krovnih sta v zvezi z Deželo omenila pozitivno vlogo odbornika Roberta Molinara.

Hudi problemi SSG Dežela, Pokrajina in Občina Trst se do Slovenskega stalnega gledališča dejansko vedejo neodgovorno. Teatru manjka ne samo njihova finančna, temveč tudi politična podpora. In to ne od danes. Blažina je ob tem izpostavila, da je vlada v zadnjem protikriznem odloku vrh vsega še močno oklestila sredstva za vsedržavni gledališki sklad (v it. FUS). Ob finančni krizi bi se morali Slovenci v Italiji po mnenju predsednika SKGZ odkrito in pošteno vprašati kakšno gledališče pravzaprav hočemo oziroma v resnici potrebujemo. Pri tem vprašanju zelo zaostajamo. Štoka je rekel, da bi moralo biti gledališču bližje potrebam in okusom manjšine. Problem v problemu (nanj je opozoril Pavšič) je še vzdrževanje tržaškega Kulturnega doma, ki za SSG predstavlja preveliko finančno breme. Predsednik SKGZ je tudi sporočil, da tržaški Dijaški dom finančno ne more več vzdrževati tamkajšnjih otroških jasli, o prihodnosti katerih se mora izjasniti vsa manjšina. Brez jasli bi bili Slovenci v Trstu zelo obubožani, zanje je treba zato najti ustrezne rešitve. In to čimprej.

Italija-Slovenija Blažina in predsednika krovnih organizacij zelo pozorno spremljajo vprašanje žaveljskega terminala tudi v luči odnosov med Rimom in Ljubljano. Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji imajo, kot vedno, ves interes, da so odnosi med državama dobri. Pozornost si zaslužijo tudi novi evropski čezmejni projekti, ki pa ne smejo biti alibi (tako Pavšič) za krčenje sredstev naši manjšini. Izvajanje teh projektov, ki so sicer tudi za manjšino dobrodošli, namreč še vedno žal zelo bremeni birokracija. Predstavniki Slovencev v Italiji računajo na dobre rezultate septembrskega italijansko-slovenskega medvladnega vrha, ki ga bosta v Ljubljani vodila zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini. Takoj zatem je napovedan uradni obisk predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja v Rimu.

S.T.