Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

SKGZ čestita Marjanu Sturmu in Bernardu Sadovniku ob prejemu priznanja Evropskega parlamenta

01.07.2009


Predsednik SKGZ Rudi Pavšič čestita predsedniku Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjanu Sturmu in predsedniku Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernardu Sadovniku za priznanje, ki ga bosta jutri v Podkloštru deležna s strani podpredsednika Evropskega parlamenta Miguela Angela Martineza za njuno prizadevanje v korist dobrega sožitja in politike dialoga pri reševanju odprtih vprašanj na Koroškem. Priznanje Evropskega parlamenta članom Konsenzne skupine, ki si prizadeva za premagovanje starih in nekoristnih napetosti na narodnostni in jezikovni ravni, pomeni obenem priznanje pomembnim dejavnikom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki iščejo v dialogu in potrebnih kompromisnih dejanjih razloge za drugačno in bolj konstruktivno sobivanje ljudi slovenskega in nemškega jezika. Pomembno je tudi, da Evropske državljanske nagrade, ki jih bo Evropski parlament letos prvič podelil, gredo vidnima predstavnikoma slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To pomeni, da se najvišja evropska institucija dobro zaveda, da je pristop, ki ga zagovarjata predsednika Sturm in Sadovnik, jamstvo za uspešno premagovanje preteklosti in neaktualne politike zaprtosti in ostre konfrontacije pri reševanju manjšinskih problematik.

Tiskaj >>