Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

SKGZ o vidljivosti slovenskih televizijskih oddaj po prehodu na digitalni sistem v FJK

28.07.2010


Slovenska kulturno-gospodarska zveza meni, da lahko odpira prehod na digitalen sistem večje možnosti tudi za slovensko televizijo v sklopu tretje italijanske mreže RAI (Rai3 Bis). Sistem bo pričel v deželi Furlaniji Julijski krajini delovati jeseni in ni razlogov, da ne bi pomenil rešitev za vidnost slovenske televizije v videmski pokrajini in povsod tam, kjer imajo gledalci probleme s sprejemom oddaj. Digitalizacija bi lahko brez dodatnih polemik rešila staro vprašanje in omogočila gledanje slovenskih TV programov Rai na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina. Razmisliti bi veljalo tudi na ojačanje dosedanje ponudbe. Ob vprašanju, ki ima staro politično ozadje, a ga lahko nova tehnologija pomaga dokončno rešiti, želi SKGZ opozoriti še na drugi aspekt zadeve. Pravilno bi namreč bilo, da se ob tehničnih spremembah vrne slovenskemu radiu in televiziji nekdanjo avtonomijo. Problem zadeva programski del, ki zaobjema največ časa celokupnih oddaj. Programi slovenskega radia in televizije TS A so že uživali svojo avtonomijo, ki se je konkretizirala v figuri direktorja oziroma vodje (dirigente), ki je lahko v danih okvirih odločal tako o vsebinah kot o notranji porazdelitvi sredstev. Zadnji je to funkcijo opravljal pokojni Filibert Benedetič. Pozneje je funkcijo prevzel generalni direktor deželnega sedeža Rai (danes je to Roberto Collini). Vodja slovenskih oddaj ostaja programer, ne pa funkcionar s samostojnimi pooblastili. Položaj v bistvu podreja slovenske programe Rai generalnermu direktorju, ki ni nujno, da pozna slovenski jezik, kulturo in odjemalce, katerim so slovenski programi namenjeni. Gre za anomalijo, ki bi jo lahko odpravili brez velikih preprek, če izvzamemo finančno pogodbo, ki jo predvideva status "vodje" (dirigente).

Tiskaj >>