Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

SKGZ zaskrblja hudo finančno stanje na vseh področjih manjšinske organiziranosti

09.12.2009


Po kulturnem se obeta slovenski narodnostni skupnosti v Italiji še medijski molk oziroma ohromitev dejavnosti na področju tiskanih medijev. Prvi pod udarom je Primorski dnevnik, kateremu se obeta izredno težka prihodnost. Predlagano proračunsko zmanjšanje sredstev velikemu številu italijanskih dnevnikov (med katerimi tudi PD) v bistvu pomeni poigravanje z medijskim pluralizmom, ki je eden od temeljev demokracije sleherne države. Takšna finančna izbira (v teh dneh bo predlog šel v obravnavo v Poslansko zbornico in kasneje v Senat) vidno krši osnovne pravice manjšin in manjšinskih medijev, ki zaradi svoje specifike ne morejo preživeti izključno po tržni logiki. Manjšinski mediji potrebujejo pomoč in solidarnost države, kot izhaja iz samih ustavnih načel, mednarodnih listin o varstvu jezikovnih skupnosti in samega zaščitnega zakona. Vladnim obljubam, da do krčenja finančnih sredstev za tisk ne bo prišlo, ne sledijo dejanja. Napovedano finančno klestenje bi tokrat pomenilo redukcijo zaposlenih pri Primorskem dnevniku in postavilo v resen dvom njegov nadaljnji obstoj. Največji davek pa bi gotovo plačali mlajši novinarji in pripravniki, na katerih sloni prihodnost in perspektiva edinega dnevnika Slovencev v Italiji. Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža resno zaskrbljenost nad zdajšnjim finančnim položajem v manjšini, ki odpira vrsto življenjskih vprašanj na vseh področjih njene organiziranosti. Zmanjšanje sredstev za PD, milijon evrov manj v okviru zaščitnega zakona in popolno črtanje deželnega sklada za slovensko manjšino so zadostni razlogi za zaskrbljenost. Ne gre le za občasno jamranje, marveč za upravičeno vprašanje, kakšna bodočnost se piše naši skupnosti.

Rudi Pavšič Predsednik SKGZ

Tiskaj >>