Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

23. evropski kongres narodnih skupnosti

19/10/2012
NULL
CELOVEC - V Celovcu je včeraj potekal že 23. Evropski kongres narodnih skupnosti pod geslom »Srečanje, dialog in kultura: instrumenti sporazumevanja med narodi«. Na kongresu, ki ga vsa leta prireja Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade in katerega se udeležujejo pripadniki manjšinskih narodov iz vse Evrope, je v popoldanskem delu spregovoril tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji (SKGZ) Rudi Pavšič. V odmevnem referatu je predstavil položaj Slovencev v Italiji, obenem pa nakazal vizije in perspektive v prostoru Alpe-Jadran živečih Slovencev oz. slovenskih manjšin ter dežel v tem prostoru. Kritično se je lotil tudi vloge Evrope kot institucije pri zaščiti manjšin in menil, da je Evropa doslej za manjšine storila premalo in da mora ustvari trdnejše zaščitne okvire, saj na stari celini živi okoli 50 milijonov manjšincev. »Moramo postati evropski sindikat, ki bo v odnosu do evropskih institucij zastopal interese skoraj 50 milijonov pripadnikov etničnih in jezikovnih manjšin,« je predlagal Pavšič.

Nadaljnji zaključki predavanja predsednika SKGZ so bili prav tako jasni in nedvoumni. Tudi v prostoru Alpe-Jadran živeče večine kot tudi manjšine morajo opustiti stara izhodišča; večine protimanjšinsko volilno logiko, manjšine pa pretirane obrambne mehanizme. Pri tem naj bi bili močna opora nadaljnja krepitev dobrososedskih odnosov med državami in deželami, ustvarjanje skupne platforme dežel za manjšinska vprašanja, medmanjšinska povezanost, kot je to Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) in krepitev vsesplošne rasti predvsem obmejnih prostorov. Dežela Furlanija-Julijska krajina pa mora pri tem odigrati še posebno vlogo, saj ima prav zaradi slovenske manjšine status avtonomne dežele, je poudaril Pavšič.

Glede prioritet slovenske manjšine pa je Pavšič poudaril, da se je treba posloviti od »politike malih vrtičkov« in se resno lotiti tudi reorganizacije notranjih struktur. »Vsekakor pa moramo postati tudi zanimivejši za vse manjšince in širiti krog tudi na robove slovenstva. Okrepiti moramo deasimilacijo, investirati pa bo potrebno predvsem v šolstvo in pošolsko dejavnost ter v jezik. Dosegli naj bi dvojezičnost na celotnem obmejnem teritoriju (predvsem v šolah) med Italijo in Slovenijo,« je še poudaril.

Pri vsem tem sta seveda dialog in medsebojno spoštovanje najpomembnejši izhodiščni točki za nadaljnje sobivanje, je zaključil Pavšič in menil, da če bomo manjšinci, dežele, države in Evropa v naslednjem desetletju našli pravi odgovor na te izzive, se nam bo pisala lepša in svetlejša prihodnost.

Vloge Evrope v zvezi z manjšinami se je že v dopoldanskem delu kongresa temeljito lotil tudi nekdanji avstrijski veleposlanik in predsednik Avstrijskega kulturnega združenja na Dunaju Christian Prosl. Slednji je ob podelitvi Nobelove nagrade za mir Evropski uniji dejal, da bo za Evropo 21. stoletja in nadaljnji razvoj mirovnega procesa odločilnega pomena, kako bodo države ravnale s svojimi manjšinami in narodnimi skupnostmi. V Evropi danes živi več sto narodnih oziroma jezikovnih skupnosti. Njihovo prisotnost bi morala Evropa sprejeti kot kulturno bogastvo, ki koristi vsem, ne pa v njih videti le konfliktnega potenciala, je opozoril Prosl.

V okviru mednarodnega kongresa, ki ga je odprl koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, so na postavljeno temo spregovorili predavatelji iz vse Evrope, mdr. iz Avstrije, Italije, Slovenije, Ukrajine, itd. Med njimi ugledni diplomati, znanstveniki, cerkveni dostojanstveniki, politiki ter zastopniki raznih evropskih manjšin.

Zelo kritičen je bil referat generalne sekretarke (nevladne) Iniciative manjšin/Initiative Minderheiten Cornelie Kogoj, ki je opozorila, da se na Koroškem sicer veliko govori o dialogu, dejansko pa ga skoraj ni. Pri tem je opozorila na vsakoletno proslavljanje obletnice koroškega plebiscita, ki odvrača manjšino, na izjavo svobodnjaškega deželnega svetnika Haralda Doberniga, češ da pripadniki slovenske manjšine niso pravi Korošci. »V resnici na Koroškem ni vse zlato, kar ob vsaki priložnosti trdijo politični predstavniki dežele po lanskoletnem sprejetju ustavnega zakona o dvojezični topografiji na Koroškem,« je dejala.

Nadaljnji predavatelji kongresa so bili beograjski katoliški nadškof Stanislav Hočevar, evangeličanski škof na Koroškem Manfred Sauer, celovški založnik Lojze Wieser, predstavnika banatskih Nemcev in lužiških Srbov Erwin Josef Tiglia oz. Bernhard Ziesch, ter dopisnik avstrijske radiotelevizije (ORF) na Balkanu Christian Wehrschütz.

Predsednik SKS in Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Bernard Sadovnik je še posebej opozoril na dodano vrednost, ki jo obmejni regiji na vseh področjih družbenega življenja daje dvojezičnost, založnik Lojze Wieser pa je v svojem referatu razmišljal o receptih, ki bi zagotovili živo besedo v celotnem javnem prostoru. Po njegovem se ne smemo zapirati vase in da to, kar čutimo v sebi, povemo tudi drugim. Npr. v slovenskih medijih s povzetki poročil v jeziku soseda, s sistematičnim prevajanjem literature v druge jezike, in za tiste, ki se vračajo in iščejo jezik otroštva, v etru z oddajami v dveh ali več jezikih. (Ivan Lukan - Primorski dnevnik, 19.10.2012)