Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

50 let Dežele FJK: ocene in perspektive

29/03/2013
.
Nekdanji predsedniki deželne vlade Alessandra Guerra, Roberto Antonione in Renzo Travanut ter poslanka in nekdanja deželna svetnica Tamara Blažina bodo sodelovali na okrogli mizi ob 50-letnici ustanovitve Dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo bo Slovenska kulturno gospodarska zveza priredila v petek, 5. aprila, ob 17. uri v dvorani Tessitori v Trstu. Na srečanje z naslovom 50 let Dežele FJK: ocena in perspektive je bil vabljen tudi Riccardo Illy, ki pa zaradi poslovnih obveznosti se srečanja ne bo mogel udeležiti. Z gosti se bosta pogovarjala odgovorni urednik slovenskih informativnih sporedov RAI Marij Čuk ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič.

S tem dogodkom želi krovna organizacija obeležiti 50-letnico ustanovitve naše Dežele ter izpostaviti njeno nedorečeno avtonomijo in njen spreminjajoči odnos do slovenske narodne skupnosti. Kakšni so bili glavni razlogi za dodelitev avtonomije naši deželi? Ali je šlo zaradi prisotnosti slovenske in drugih narodnih skupnosti ali pa predvsem zaradi geopolitičnih razmer mednarodne dimenzije v takratni blokovsko razdeljeni Evropi? Kakšni so danes razlogi za avtonomijo Dežele FJK in kakšne so bistveni uspehi njenega petdesetletnega delovanja? Izkušnje zadnjega časa kažejo, da je deželna politika pozabila na nekatere značilnosti, zaradi katerih bi lahko celovito opravičila svojo posebnost in avtonomijo. V okviru tega razmišljanja je težko spregledati dejstva, da je slovenska narodna skupnost postavljena na rob dogajanja in da je včasih zaznana prej kot moteči element kot pa dodana vrednost.

Tudi na mednarodnem prizorišču je Dežela v zadnjem obdobju storila malo ali nič, še posebej do Republike Slovenije, svojega geografsko najbližjega sogovornika. Kakšne so možne perspektive na tej relaciji in kako bi lahko Dežela FJK lahko postala propulziven dejavnik povezovanja alpsko-jadranskega prostora v novih geopolitičnih razmerah?

V času Illyjeve uprave je Dežela FJK izglasovala poseben zakon za našo narodno skupnost (št. 26/2007), ki je v bistvu nadgradil državni zakon o jezikovnih skupnostih (št. 482/1999) ter zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost (št. 38/2001). Zakaj pa je deželni zakon v zadnjih letih v bistvu ostal na mrtvi točki, kot so izpostavili številni razpravljavci na prvi Deželni manjšinski konferenci. Ob tej priložnosti so izstopale predvsem odsotnosti predstavnikov deželne uprave.

Srečanje, ki je odprto javnosti, bo ponudilo priložnost za poglobljeno analizo omenjenih vprašanj z uglednimi gosti.