Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

52. Dan emigranta

08/01/2015
Čedad, 06.01.2015 - Nastopajoči v spevoigri Kraljica Vida

Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede, »ki je glas te zemlje že več kot 1300 let in še vedno priča, kdo smo«, in načrti za družbeno-gospodarski razvoj so bili glavne teme letošnjega 52. dneva emigranta, najvidnejše prireditve Slovencev videmske pokrajine, ki tamkajšnji slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. V čedajskem gledališču Ristori se je zato ob tej priložnosti kot vsako leto ob pomembnih političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje zbralo tudi veliko število domačinov z vseh koncev videmske pokrajine, od Nadiških dolin do Kanalske doline. Slavnostna govornika sta bila letos predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, ki je zastopala slovenske organizacije videmske pokrajine, in predsednik Paritetne komisije med državno in deželno upravo Furlanije-Julijske krajine Ivano Strizzolo. Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videmska pokrajinska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad.
Po uvodnem pozdravu čedajskega župana Stefana Ballocha se je Bruna Dorbolò spomnila, kako so se v teh krajih že od nekdaj borili za to, da se ohrani slovensko narečje, ki se je v glavnem prenašalo samo ustno in v družinah. Da ne bi izgubili svojega jezika, so pred tridesetimi leti v Špetru ustanovili dvojezično šolo, na žalost pa v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini še vedno nimajo možnosti dvojezičnega šolanja. Po mnenju Dorbolojeve je prišel čas, da pristojne oblasti končno rešijo to vprašanje. Zaustavila se je tudi pri začetkih delovanja Inštituta in spregovorila o evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut. V zvezi s tem je posebej poudarila projekta Jezik_Lingua, v sklopu katerega je nastalo Slovensko multimedialno okno SMO) v Špetru, in ZborZbirk, ki omogoča ohranjanje in ovrednotenje kulturne dediščine. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videmski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem. Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu se je dotaknila tudi reforme krajevnih uprav in iznesla željo, da bi se lahko med sabo povezale občine, kjer živijo Slovenci, saj v drugačnih in večjih oblikah združevanja potrebe slovenske krajevne skupnosti ne bi bile upoštevane.
Ivano Strizzolo pa je v svojem nagovoru izpostavil potrebo, da se v vse večji meri podprejo ne samo pobude, ki omogočajo ohranitev slovenskega jezika in kulture, temveč tudi tiste dejavnosti, ki omogočajo družbeno-gospodarski razvoj predelov videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Zato bi morali na novo premisliti tudi zaščitni zakon 38/2001 in postavki, ki spodbuja družbeno-gospodarski razvoj, nameniti več sredstev. Tudi mladim je treba namreč tomogočiti, da ostanejo na svoji zemlji. Ta teritorij pa je že zaznamovalo izseljevanje, o čemer priča tudi ime praznika, je povedal Strizzolo. Prisotnost Slovencev je temelj avtonomije in specifičnosti naše dežele, je še poudaril, večjezičnost in večkulturnost pa sta pomembno bogastvo celotnega deželnega ozemlja, zaradi česar morajo oblasti skrbeti in podpirati manjšino.
Kulturni program so sooblikovali beneška benda BK evolution in Blue fingers ter protagonisti spevoigre Krajica Vida, ki se sklicuje na legendo o kraljici Vidi, ki je povezana tudi z Landarsko jamo in jo v Nadiških dolinah vsi zelo dobro poznajo. Besedilo zanjo je napisal Aldo Klodič, glasbo David Klodič, režijo je podpisala Elisabetta Gustini, za scenografijo pa je poskrbela Luisa Tomasetig. V glavnih vlogah sta nastopala sopranistka Elisa Iovele (Krajica Vida) in basist Goran Ruzzier (Atila), sodelovali so še Elena Guglielmotti, Michele Perrone otroški zbor Mali lujerji, mladinski zbor špetrske Glasbene matice in Dvojezične šole, Mali orkester špetrske Glasbene matice in gledališka skupina Dvojezične šole. Prireditev so povezovale Cecilia Blasutig, Katja Canalaz, Emma Golles in Martina Tomasetig.
T.G./NM
(Primorski dnevnik, 8. januarja 2014)