Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ali bo Dežela poravnala "članarino" Slovenskemu stalnemu gledališču?

08/12/2012
NULL
Slovenska kulturno-gospodarska zveza pričakuje, da bo na naslednji seji deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki bo zasedala v torek, 11. decembra, vlada Dežele FJK zagotovila našim ustanovam in organizacijam ugoden razplet finančnega primankljaja okrog 1.300.000 evrov za letošnje leto. Finančni primankljaj povzroča izredno hude težave manjšinskim ustanovam, ki v nekaterih primerih že več mesecev ne morejo izplačevati plač zaposlenim. Nekatere ustanove so zreducirale svojo dejavnost, druge pa jo začasno celo prekinile. Zaradi tega sta krovni organizaciji SKGZ in SSO na zadnji seji posvetovalne komisije predlagali, da bi Dežela FJK iz svojih sredstev krila primanjkljaj 400.000 evrov, ki jih je sama anticipirala naši manjšini v obliki predujma za lansko finančno leto. Za takšno rešitev se je na deželni manjšinski konferenci v Gorici zavzel tudi deželni odbornik Elio de Anna. Člani posvetovalne komisije so obenem predlagali, da bi manjkajoča sredstva za letošnje leto (850.000 evrov) Dežela zagotovila manjšinskim organizacijam v obliki večletnega posojila. Poleg tega ostaja odprto vprašanje 160.000 evrov »članarine« za Slovensko stalno gledališče, ki naj bi jo Dežela, kot članica SSG postavila v dvom.

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na vse zgoraj povedano opozoril odbornika De Anno, ki je obenem tudi predsednik deželne posvetovalne komisije. Na dnevnem redu napovedane seje namreč teh vprašanj ni na dnevnem redu, kar zelo zaskrblja krovno organizacijo, ustanove ter ljudi, ki v njih delajo.

Kljub spodbudnim izhodiščem glede financiranja slovenskih ustanov za naslednje triletje je potrebno čim prej rešiti vprašanje primankljaja, ki je nastal v letošnjem letu. Nesprejemljivo bi bilo namreč, da bi našim ustanovam in organizacijam zmanjkalo približno 20% sredstev, na katere so računale in jih v bistvu že uporabile. Poleg tega je Dežela v zadnjih treh letih namenila naši skupnosti le 100.000 evrov iz deželnega zaščitnega zakona, v katerem je predviden poseben sklad za našo skupnost. Zaradi tega je pričakovati, da bo deželna vlada z večjim razumevanjem obravnavala stisko naših organizacij.

Poudariti velja tudi, da je deželna vlada prav v teh dneh našla dodatnih 70 milijonov evrov, s katerimi bo med drugim financirala tudi številne italijanske in furlanske kulturne ustanove v Furlaniji Julijski krajini. SKGZ meni, da bi lahko Dežela v okviru teh dodatnih sredstev rešila tudi »manjšinski« problem.

To bi bil konkreten znak bližine in občutljivosti do naše stiske, ki jo je pred dnevi izrazil delegaciji uslužbencev predsednik deželne vlade Renzo Tondo in bi bila v duhu izjav, ki sta jih na prvi deželni manjšinski konferenci izrekla predsednik deželne skupščine Maurizio Franz in odbornik Elio De Anna.