Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Boris Peric o gospodarskem in neprimičninskem premoženju SKGZ

26/10/2011
Nabrežina, 24.10.2011 - Boris Peric
Na ponedeljkovi seji Slovenske kulturno-gospodarske zvezi je tekla beseda tudi o gospodarskem in nepremičninskem premoženju krovne organizacije. »Seja o teh vprašanjih je bila načrtovana že spomladi in ni vezana na zadnje medijske polemike o teh zadevah,« je dejal Rudi Pavšič preden je predal besedo Borisu Pericu, sicer gospodarstveniku, predvsem pa predsedniku finančne družbe KB 1909.
Peric je podal zelo podroben zgodovinski oris gospodarskih dogajanj med Slovenci na Tržaškem in Goriškem od konca 19. stoletja do razpada t.i. družbenega gospodarstva in propada TKB. Za poznavalce gre v glavnem za znana dogajanja, SKGZ pa bo Peričev pregled strnila v pisano poročilo in ga objavila. »Da bodo predvsem mladi obveščeni o dogajanjih, ker nimamo kaj skrivati ali prikrivati,« je poudaril Pavšič.
Nepremičninsko premoženje SKGZ sloni na družbah Dom (tržaška pokrajina) in Alpe (goriško območje). SKGZ je preko finančnih skladov trenutno lastnik približno 30 odstotkov družbe KB 1909, preostala lastnina družbe s sedežem v Gorici pa je razvejana oziroma, kot se temu pravi, kapitalsko razpršena.
Po Peričevem mnenju sta v Trstu lastninsko gledano »problematična« stavba Kulturnega doma in poslopje v Ul. Montecchi, kjer med drugim domuje Primorski dnevnik. Kulturni dom je Italija zgradila kot reparacijo za požgani Narodni dom, polovico denarja za gradnjo pa je vseeno prispevala Jugoslavija. Stavba je formalna last družbe Dom, po mnenju SKGZ pa bi bilo treba njeno lastnino prenesti na slovensko manjšino. Ali pa na javno upravo, kot se dogaja z italijanskimi gledališču, so menili drugi.
Stavbo v Montecchijevi ulici je zgradila Ciril-Metodova družba, ki pa po drugi svetovni vojni ne obstaja več. Nato si je poslopje zakonito priposestvovalo Založništvo tržaškega tiska. Lastnik stavbe je sedaj Jadranska finančna družba. ZTT je vanjo ogromno investiral, verjetno je vložil več denarja, kot je vredna nepremičnina, je dejal Peric.
Igor Kocijančič, ki je tudi predsednik ŠZ Bor, je načel vprašanje prihodnosti Stadiona 1. maj, katerega lastnik je družba SIS (Bor, kulturno društvo Slavko Škamperle, Tržaška Matica in en posameznik). Kocijančič je napovedal bližnjo likvidacijo družbe SIS in njeno fuzijo z družbo Dom. Menda gre za formalnost, čeprav vsebinsko gledano ostaja še kar odprta bodoča namembnost Stadiona 1. maj v luči vloge Slovencev v predmestjih in v mestu Trst. A to je zgodba, ki že presega »nepremičninsko« razpravo.
S.T.
(Primorski dnevnik, 26. oktobra 2011)