Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dan slovenske kulture: osrednja slovesnost v tržaškem kulturnem domu

11/02/2014
Trst, 09.02.2014 - Nastopajoči na slovesnosti v Kulturnem domu
Tam, v tržaškem središču, že dolga stoletja utripa slovenska beseda, kakor da so hiše in kamni tihe priče prisotnosti naših velikih ustvarjalcev, pa tudi malih preprostih ljudi. Od Sv. Justa do Trga Hortis in Palače Marenzi, do Rusega mosta, Ulice Cassa di Risparmio in Pomola Audace: v Kulturnem domu v Trstu je v nedeljo popoldne na osrednji prireditvi Slovencev v Italiji ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, zaživel čisto poseben sprehod. ArTSsprehod, nadgraditev literarnega sprehoda, kateremu so verjetno mnogi izmed navzočih že sledili v sklopu Slofesta, je navdušil nabito polno dvorano, saj predstavlja svež in inovativen kulturni izsek naše stvarnosti.
Krovni organizaciji Slovensko kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta režijo letošnje proslave poverili Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa igralcu in svobodnemu umetniku Danijelu Malalanu. Pri izvedbi so sodelovali Glasbena matica, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče in Slovenski program RAI.
ArTSsprehod nam kot pravo časovno potovanje skozi različne dobe razkazuje razsežnost slovenske ustvarjalnosti. Ta se je še veliko bolj živo zvrstila pred publiko s pomočjo video napovedi, ki sta jih pripravila Jan Leopoli in Mairim Cheber (Slovenski program RAI), svoj glas pa sta jim posredovala Mairim Cheber in Matija Kralj.
Odlomki iz romana Zeleno izgnanstvo pisatelja Alojza Rebule so nas popeljali v obdobje renesanse, ko je v Trstu kot škof deloval Enej Silvij Piccolomini, bodoči papež Pij II. Strani romana Plamenica Mimi Malenšek pa so prikazale srž misli avtorja prvih slovenskih knjig Primoža Trubarja. Preko pisem grofice Marije Isabelle Marenzi s konca 17. stoletja se nato dogajanje preseli v trpka leta fašizma. Vrstice dela Parnik trobi nji Borisa Pahorja nam pričajo o mladih uporniških upih v najtemnejšem obdobju zatiranja. Ko se govori o tragiki obdobja črnosrajčnikov in druge svetovne vojne, predstavlja družina Tomažič boleč izsek naše polpretekle zgodovine. Slavni bife Da Pepi, obče poznan kot Pepi ščavo, in življenjske usode njenih družinskih članov so s pomočjo dela Mladoporočenca iz Ulice Rossetti avtorja Fulvia Tomizze oživele pred očmi publike. Zadnja postaja tega z bogato simbolično vrednostjo prežetega sprehoda, pa je bil pomol Audace oz. San Carlo, kot je zabeležen v pesmih pesnika Dragotina Ketteja. Pljuskanje valov in slike prostranega morja so se spojili še z odlomki in verzi Srečka Kosovela, Marija Čuka, Marka Kravosa, Marka Sosiča in Miroslava Košute.
Izbor besedil sta pripravila kulturna delavca Martin Lissiach in Ksenija Majovski. Mislim in idejam tržaških slovenskih ustvarjalcev pa je novo aktualno sporočilnost vdal doživet nastop mladih članov raznih ljubiteljskih gledaliških skupin, med katerimi so nekateri že skoraj profesionalni igralci. V različnih vlogah so se zvrstili Ilija Ota, Helena Pertot, Patrizia Jurinčič, Valentina Oblak, Elena Husu, Jernej Bufon, Tamara Pertot in Maruška Guštin.
Ob govorjeni besedi in posnetkih pa je močno izstopala glasba: ponazoritev, ki nagovarja več čutov, od vida do sluha, pa seveda tudi čustva. Učenci Glasbene matice Tjaš Leghissa, Vanja Zuliani, Janoš Jurinčič, Gabrijel Legiša, Simon Kravos, Claudia Sedmach, Štefanija Šuc, Vida Gallo in Ivana Kreševič so s skladbami iz različnih stoletij uokvirili delovanje velikih Tržačanov. Za to so poskrbeli tudi mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta (dir. Marko Sancin) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (dir. Bogdan Kralj).
Kultura je najmočnejše sredstvo upora do vseh poizkusov nevarne banalizacije našega življenja, je dejal slavnostni govornik, pisatelj in režiser Marko Sosič. Ravno zaradi tega moramo razumeti, kje in s kom živimo, »da ne bomo več tako zelo samozadostni in da bomo radovedni, kdo so naši sosedje, kdo so naši someščani, da se ne bomo zapirali v naša jedrca.« Nismo daleč od tistega časa, v katerem je živel Srečko Kosovel, katerega 110 letnico rojstva praznujemo letos, zato je skrajni čas, da si naša skupnost začrta vizijo, ki bo naše delovanje postavilo dokončno na pot uveljavitve v širšem prostoru. Na njej so lahko vodilo le kvaliteta, vsebina in zavest o duhovnem bogastvu naših profesionalnih struktur. Sosič je v svojem pronicljivem govoru mdr. še dejal, da se moramo vrniti v mestno središče in verjeti vanj. Hkrati pa je nujno zaupati idejam mladim in jim pomagati, da prestopijo prag malodušja.
<> Vse to želijo zaobjeti tudi priznanja, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku od leta 2010 podeljujeta SKGZ in SSO za vrhunske dosežke in dejavnosti tistih, ki bistveno prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture, identitete in jezika. V znamenju teh je potekal drugi del programa, katerega je povezovala Mairim Cheber. Letošnjim dobitnikom, beneškemu kulturnemu delavcu Viljemu Černu, filmskemu producentu Igorju Prinčiču (v njegovi odsotnosti je nagrado dvignila Karolina Černic) in Dekliški vokalni skupini Bodeča neža, sta nagrade izročila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Lepo izdelane šopke cvetja, ki so jih prejeli nastopajoči, pa so sestavili dijaki zavoda Ad Formandum.
Vrabčeva Zdravljica je nakazala zaključek pestre Prešernove proslave, ki povezuje vse člane naše in širše slovenske skupnosti od politikov in predstavnikov oblasti do vseh, ki jim je slovenska kultura pri srcu. Pred očmi se nam izrisuje podoba Srečka Kosovela, simbol letošnje Prešernove proslave in s katerim je Marko Sosič sklenil svoj govor: »Vidim kako se Srečko Kosovel na kolesu zagleda proti mestu in morju in zdi se mi, da je danes njegova misel, ob vsej potrebni in zdravi kritičnosti, svetla in dobra.«
*Vesna Pahor*

<> Tam, v tržaškem središču, že dolga stoletja utripa slovenska beseda, kakor da so hiše in kamni tihe priče prisotnosti naših velikih ustvarjalcev, pa tudi malih preprostih ljudi. Od Sv. Justa do Trga Hortis in Palače Marenzi, do Rusega mosta, Ulice Cassa di Risparmio in Pomola Audace: v Kulturnem domu v Trstu je v nedeljo popoldne na osrednji prireditvi Slovencev v Italiji ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, zaživel čisto poseben sprehod. ArTSsprehod, nadgraditev literarnega sprehoda, kateremu so verjetno mnogi izmed navzočih že sledili v sklopu Slofesta, je navdušil nabito polno dvorano, saj predstavlja svež in inovativen kulturni izsek naše stvarnosti.
Krovni organizaciji Slovensko kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta režijo letošnje proslave poverili Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa igralcu in svobodnemu umetniku Danijelu Malalanu. Pri izvedbi so sodelovali Glasbena matica, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče in Slovenski program RAI.
ArTSsprehod nam kot pravo časovno potovanje skozi različne dobe razkazuje razsežnost slovenske ustvarjalnosti. Ta se je še veliko bolj živo zvrstila pred publiko s pomočjo video napovedi, ki sta jih pripravila Jan Leopoli in Mairim Cheber (Slovenski program RAI), svoj glas pa sta jim posredovala Mairim Cheber in Matija Kralj.
Odlomki iz romana Zeleno izgnanstvo pisatelja Alojza Rebule so nas popeljali v obdobje renesanse, ko je v Trstu kot škof deloval Enej Silvij Piccolomini, bodoči papež Pij II. Strani romana Plamenica Mimi Malenšek pa so prikazale srž misli avtorja prvih slovenskih knjig Primoža Trubarja. Preko pisem grofice Marije Isabelle Marenzi s konca 17. stoletja se nato dogajanje preseli v trpka leta fašizma. Vrstice dela Parnik trobi nji Borisa Pahorja nam pričajo o mladih uporniških upih v najtemnejšem obdobju zatiranja. Ko se govori o tragiki obdobja črnosrajčnikov in druge svetovne vojne, predstavlja družina Tomažič boleč izsek naše polpretekle zgodovine. Slavni bife Da Pepi, obče poznan kot Pepi ščavo, in življenjske usode njenih družinskih članov so s pomočjo dela Mladoporočenca iz Ulice Rossetti avtorja Fulvia Tomizze oživele pred očmi publike. Zadnja postaja tega z bogato simbolično vrednostjo prežetega sprehoda, pa je bil pomol Audace oz. San Carlo, kot je zabeležen v pesmih pesnika Dragotina Ketteja. Pljuskanje valov in slike prostranega morja so se spojili še z odlomki in verzi Srečka Kosovela, Marija Čuka, Marka Kravosa, Marka Sosiča in Miroslava Košute.
Izbor besedil sta pripravila kulturna delavca Martin Lissiach in Ksenija Majovski. Mislim in idejam tržaških slovenskih ustvarjalcev pa je novo aktualno sporočilnost vdal doživet nastop mladih članov raznih ljubiteljskih gledaliških skupin, med katerimi so nekateri že skoraj profesionalni igralci. V različnih vlogah so se zvrstili Ilija Ota, Helena Pertot, Patrizia Jurinčič, Valentina Oblak, Elena Husu, Jernej Bufon, Tamara Pertot in Maruška Guštin.
Ob govorjeni besedi in posnetkih pa je močno izstopala glasba: ponazoritev, ki nagovarja več čutov, od vida do sluha, pa seveda tudi čustva. Učenci Glasbene matice Tjaš Leghissa, Vanja Zuliani, Janoš Jurinčič, Gabrijel Legiša, Simon Kravos, Claudia Sedmach, Štefanija Šuc, Vida Gallo in Ivana Kreševič so s skladbami iz različnih stoletij uokvirili delovanje velikih Tržačanov. Za to so poskrbeli tudi mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta (dir. Marko Sancin) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (dir. Bogdan Kralj).
Kultura je najmočnejše sredstvo upora do vseh poizkusov nevarne banalizacije našega življenja, je dejal slavnostni govornik, pisatelj in režiser Marko Sosič. Ravno zaradi tega moramo razumeti, kje in s kom živimo, »da ne bomo več tako zelo samozadostni in da bomo radovedni, kdo so naši sosedje, kdo so naši someščani, da se ne bomo zapirali v naša jedrca.« Nismo daleč od tistega časa, v katerem je živel Srečko Kosovel, katerega 110 letnico rojstva praznujemo letos, zato je skrajni čas, da si naša skupnost začrta vizijo, ki bo naše delovanje postavilo dokončno na pot uveljavitve v širšem prostoru. Na njej so lahko vodilo le kvaliteta, vsebina in zavest o duhovnem bogastvu naših profesionalnih struktur. Sosič je v svojem pronicljivem govoru mdr. še dejal, da se moramo vrniti v mestno središče in verjeti vanj. Hkrati pa je nujno zaupati idejam mladim in jim pomagati, da prestopijo prag malodušja.
<> Vse to želijo zaobjeti tudi priznanja, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku od leta 2010 podeljujeta SKGZ in SSO za vrhunske dosežke in dejavnosti tistih, ki bistveno prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture, identitete in jezika. V znamenju teh je potekal drugi del programa, katerega je povezovala Mairim Cheber. Letošnjim dobitnikom, beneškemu kulturnemu delavcu Viljemu Černu, filmskemu producentu Igorju Prinčiču (v njegovi odsotnosti je nagrado dvignila Karolina Černic) in Dekliški vokalni skupini Bodeča neža, sta nagrade izročila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Lepo izdelane šopke cvetja, ki so jih prejeli nastopajoči, pa so sestavili dijaki zavoda Ad Formandum.
Vrabčeva Zdravljica je nakazala zaključek pestre Prešernove proslave, ki povezuje vse člane naše in širše slovenske skupnosti od politikov in predstavnikov oblasti do vseh, ki jim je slovenska kultura pri srcu. Pred očmi se nam izrisuje podoba Srečka Kosovela, simbol letošnje Prešernove proslave in s katerim je Marko Sosič sklenil svoj govor: »Vidim kako se Srečko Kosovel na kolesu zagleda proti mestu in morju in zdi se mi, da je danes njegova misel, ob vsej potrebni in zdravi kritičnosti, svetla in dobra.«
*Vesna Pahor*

<> Tam, v tržaškem središču, že dolga stoletja utripa slovenska beseda, kakor da so hiše in kamni tihe priče prisotnosti naših velikih ustvarjalcev, pa tudi malih preprostih ljudi. Od Sv. Justa do Trga Hortis in Palače Marenzi, do Rusega mosta, Ulice Cassa di Risparmio in Pomola Audace: v Kulturnem domu v Trstu je v nedeljo popoldne na osrednji prireditvi Slovencev v Italiji ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, zaživel čisto poseben sprehod. ArTSsprehod, nadgraditev literarnega sprehoda, kateremu so verjetno mnogi izmed navzočih že sledili v sklopu Slofesta, je navdušil nabito polno dvorano, saj predstavlja svež in inovativen kulturni izsek naše stvarnosti.
Krovni organizaciji Slovensko kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta režijo letošnje proslave poverili Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa igralcu in svobodnemu umetniku Danijelu Malalanu. Pri izvedbi so sodelovali Glasbena matica, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče in Slovenski program RAI.
ArTSsprehod nam kot pravo časovno potovanje skozi različne dobe razkazuje razsežnost slovenske ustvarjalnosti. Ta se je še veliko bolj živo zvrstila pred publiko s pomočjo video napovedi, ki sta jih pripravila Jan Leopoli in Mairim Cheber (Slovenski program RAI), svoj glas pa sta jim posredovala Mairim Cheber in Matija Kralj.
Odlomki iz romana Zeleno izgnanstvo pisatelja Alojza Rebule so nas popeljali v obdobje renesanse, ko je v Trstu kot škof deloval Enej Silvij Piccolomini, bodoči papež Pij II. Strani romana Plamenica Mimi Malenšek pa so prikazale srž misli avtorja prvih slovenskih knjig Primoža Trubarja. Preko pisem grofice Marije Isabelle Marenzi s konca 17. stoletja se nato dogajanje preseli v trpka leta fašizma. Vrstice dela Parnik trobi nji Borisa Pahorja nam pričajo o mladih uporniških upih v najtemnejšem obdobju zatiranja. Ko se govori o tragiki obdobja črnosrajčnikov in druge svetovne vojne, predstavlja družina Tomažič boleč izsek naše polpretekle zgodovine. Slavni bife Da Pepi, obče poznan kot Pepi ščavo, in življenjske usode njenih družinskih članov so s pomočjo dela Mladoporočenca iz Ulice Rossetti avtorja Fulvia Tomizze oživele pred očmi publike. Zadnja postaja tega z bogato simbolično vrednostjo prežetega sprehoda, pa je bil pomol Audace oz. San Carlo, kot je zabeležen v pesmih pesnika Dragotina Ketteja. Pljuskanje valov in slike prostranega morja so se spojili še z odlomki in verzi Srečka Kosovela, Marija Čuka, Marka Kravosa, Marka Sosiča in Miroslava Košute.
Izbor besedil sta pripravila kulturna delavca Martin Lissiach in Ksenija Majovski. Mislim in idejam tržaških slovenskih ustvarjalcev pa je novo aktualno sporočilnost vdal doživet nastop mladih članov raznih ljubiteljskih gledaliških skupin, med katerimi so nekateri že skoraj profesionalni igralci. V različnih vlogah so se zvrstili Ilija Ota, Helena Pertot, Patrizia Jurinčič, Valentina Oblak, Elena Husu, Jernej Bufon, Tamara Pertot in Maruška Guštin.
Ob govorjeni besedi in posnetkih pa je močno izstopala glasba: ponazoritev, ki nagovarja več čutov, od vida do sluha, pa seveda tudi čustva. Učenci Glasbene matice Tjaš Leghissa, Vanja Zuliani, Janoš Jurinčič, Gabrijel Legiša, Simon Kravos, Claudia Sedmach, Štefanija Šuc, Vida Gallo in Ivana Kreševič so s skladbami iz različnih stoletij uokvirili delovanje velikih Tržačanov. Za to so poskrbeli tudi mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta (dir. Marko Sancin) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (dir. Bogdan Kralj).
Kultura je najmočnejše sredstvo upora do vseh poizkusov nevarne banalizacije našega življenja, je dejal slavnostni govornik, pisatelj in režiser Marko Sosič. Ravno zaradi tega moramo razumeti, kje in s kom živimo, »da ne bomo več tako zelo samozadostni in da bomo radovedni, kdo so naši sosedje, kdo so naši someščani, da se ne bomo zapirali v naša jedrca.« Nismo daleč od tistega časa, v katerem je živel Srečko Kosovel, katerega 110 letnico rojstva praznujemo letos, zato je skrajni čas, da si naša skupnost začrta vizijo, ki bo naše delovanje postavilo dokončno na pot uveljavitve v širšem prostoru. Na njej so lahko vodilo le kvaliteta, vsebina in zavest o duhovnem bogastvu naših profesionalnih struktur. Sosič je v svojem pronicljivem govoru mdr. še dejal, da se moramo vrniti v mestno središče in verjeti vanj. Hkrati pa je nujno zaupati idejam mladim in jim pomagati, da prestopijo prag malodušja.
<> Vse to želijo zaobjeti tudi priznanja, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku od leta 2010 podeljujeta SKGZ in SSO za vrhunske dosežke in dejavnosti tistih, ki bistveno prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture, identitete in jezika. V znamenju teh je potekal drugi del programa, katerega je povezovala Mairim Cheber. Letošnjim dobitnikom, beneškemu kulturnemu delavcu Viljemu Černu, filmskemu producentu Igorju Prinčiču (v njegovi odsotnosti je nagrado dvignila Karolina Černic) in Dekliški vokalni skupini Bodeča neža, sta nagrade izročila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Lepo izdelane šopke cvetja, ki so jih prejeli nastopajoči, pa so sestavili dijaki zavoda Ad Formandum.
Vrabčeva Zdravljica je nakazala zaključek pestre Prešernove proslave, ki povezuje vse člane naše in širše slovenske skupnosti od politikov in predstavnikov oblasti do vseh, ki jim je slovenska kultura pri srcu. Pred očmi se nam izrisuje podoba Srečka Kosovela, simbol letošnje Prešernove proslave in s katerim je Marko Sosič sklenil svoj govor: »Vidim kako se Srečko Kosovel na kolesu zagleda proti mestu in morju in zdi se mi, da je danes njegova misel, ob vsej potrebni in zdravi kritičnosti, svetla in dobra.«
*Vesna Pahor*

<> Tam, v tržaškem središču, že dolga stoletja utripa slovenska beseda, kakor da so hiše in kamni tihe priče prisotnosti naših velikih ustvarjalcev, pa tudi malih preprostih ljudi. Od Sv. Justa do Trga Hortis in Palače Marenzi, do Rusega mosta, Ulice Cassa di Risparmio in Pomola Audace: v Kulturnem domu v Trstu je v nedeljo popoldne na osrednji prireditvi Slovencev v Italiji ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, zaživel čisto poseben sprehod. ArTSsprehod, nadgraditev literarnega sprehoda, kateremu so verjetno mnogi izmed navzočih že sledili v sklopu Slofesta, je navdušil nabito polno dvorano, saj predstavlja svež in inovativen kulturni izsek naše stvarnosti.
Krovni organizaciji Slovensko kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta režijo letošnje proslave poverili Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa igralcu in svobodnemu umetniku Danijelu Malalanu. Pri izvedbi so sodelovali Glasbena matica, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče in Slovenski program RAI.
ArTSsprehod nam kot pravo časovno potovanje skozi različne dobe razkazuje razsežnost slovenske ustvarjalnosti. Ta se je še veliko bolj živo zvrstila pred publiko s pomočjo video napovedi, ki sta jih pripravila Jan Leopoli in Mairim Cheber (Slovenski program RAI), svoj glas pa sta jim posredovala Mairim Cheber in Matija Kralj.
Odlomki iz romana Zeleno izgnanstvo pisatelja Alojza Rebule so nas popeljali v obdobje renesanse, ko je v Trstu kot škof deloval Enej Silvij Piccolomini, bodoči papež Pij II. Strani romana Plamenica Mimi Malenšek pa so prikazale srž misli avtorja prvih slovenskih knjig Primoža Trubarja. Preko pisem grofice Marije Isabelle Marenzi s konca 17. stoletja se nato dogajanje preseli v trpka leta fašizma. Vrstice dela Parnik trobi nji Borisa Pahorja nam pričajo o mladih uporniških upih v najtemnejšem obdobju zatiranja. Ko se govori o tragiki obdobja črnosrajčnikov in druge svetovne vojne, predstavlja družina Tomažič boleč izsek naše polpretekle zgodovine. Slavni bife Da Pepi, obče poznan kot Pepi ščavo, in življenjske usode njenih družinskih članov so s pomočjo dela Mladoporočenca iz Ulice Rossetti avtorja Fulvia Tomizze oživele pred očmi publike. Zadnja postaja tega z bogato simbolično vrednostjo prežetega sprehoda, pa je bil pomol Audace oz. San Carlo, kot je zabeležen v pesmih pesnika Dragotina Ketteja. Pljuskanje valov in slike prostranega morja so se spojili še z odlomki in verzi Srečka Kosovela, Marija Čuka, Marka Kravosa, Marka Sosiča in Miroslava Košute.
Izbor besedil sta pripravila kulturna delavca Martin Lissiach in Ksenija Majovski. Mislim in idejam tržaških slovenskih ustvarjalcev pa je novo aktualno sporočilnost vdal doživet nastop mladih članov raznih ljubiteljskih gledaliških skupin, med katerimi so nekateri že skoraj profesionalni igralci. V različnih vlogah so se zvrstili Ilija Ota, Helena Pertot, Patrizia Jurinčič, Valentina Oblak, Elena Husu, Jernej Bufon, Tamara Pertot in Maruška Guštin.
Ob govorjeni besedi in posnetkih pa je močno izstopala glasba: ponazoritev, ki nagovarja več čutov, od vida do sluha, pa seveda tudi čustva. Učenci Glasbene matice Tjaš Leghissa, Vanja Zuliani, Janoš Jurinčič, Gabrijel Legiša, Simon Kravos, Claudia Sedmach, Štefanija Šuc, Vida Gallo in Ivana Kreševič so s skladbami iz različnih stoletij uokvirili delovanje velikih Tržačanov. Za to so poskrbeli tudi mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta (dir. Marko Sancin) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (dir. Bogdan Kralj).
Kultura je najmočnejše sredstvo upora do vseh poizkusov nevarne banalizacije našega življenja, je dejal slavnostni govornik, pisatelj in režiser Marko Sosič. Ravno zaradi tega moramo razumeti, kje in s kom živimo, »da ne bomo več tako zelo samozadostni in da bomo radovedni, kdo so naši sosedje, kdo so naši someščani, da se ne bomo zapirali v naša jedrca.« Nismo daleč od tistega časa, v katerem je živel Srečko Kosovel, katerega 110 letnico rojstva praznujemo letos, zato je skrajni čas, da si naša skupnost začrta vizijo, ki bo naše delovanje postavilo dokončno na pot uveljavitve v širšem prostoru. Na njej so lahko vodilo le kvaliteta, vsebina in zavest o duhovnem bogastvu naših profesionalnih struktur. Sosič je v svojem pronicljivem govoru mdr. še dejal, da se moramo vrniti v mestno središče in verjeti vanj. Hkrati pa je nujno zaupati idejam mladim in jim pomagati, da prestopijo prag malodušja.
<> Vse to želijo zaobjeti tudi priznanja, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku od leta 2010 podeljujeta SKGZ in SSO za vrhunske dosežke in dejavnosti tistih, ki bistveno prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture, identitete in jezika. V znamenju teh je potekal drugi del programa, katerega je povezovala Mairim Cheber. Letošnjim dobitnikom, beneškemu kulturnemu delavcu Viljemu Černu, filmskemu producentu Igorju Prinčiču (v njegovi odsotnosti je nagrado dvignila Karolina Černic) in Dekliški vokalni skupini Bodeča neža, sta nagrade izročila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Lepo izdelane šopke cvetja, ki so jih prejeli nastopajoči, pa so sestavili dijaki zavoda Ad Formandum.
Vrabčeva Zdravljica je nakazala zaključek pestre Prešernove proslave, ki povezuje vse člane naše in širše slovenske skupnosti od politikov in predstavnikov oblasti do vseh, ki jim je slovenska kultura pri srcu. Pred očmi se nam izrisuje podoba Srečka Kosovela, simbol letošnje Prešernove proslave in s katerim je Marko Sosič sklenil svoj govor: »Vidim kako se Srečko Kosovel na kolesu zagleda proti mestu in morju in zdi se mi, da je danes njegova misel, ob vsej potrebni in zdravi kritičnosti, svetla in dobra.«
*Vesna Pahor*