Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Debatni večer ZSKD in SKGZ s svojim članstvom

06/11/2011
Štandrež, 04.11.2011 - Vesna Tomsič in Livio Semolič
Finančna kriza je zajela ves svet in ne moremo si delati utvar, da ne bo prizadela tudi našo manjšino. Težav bo več, sredstev manj. Zato se moramo Slovenci v Italiji opremiti, izbrati prioritete, racionalizirati stroške, skratka pripraviti celovit program kljubovanja težjim razmeram, ki nas čakajo. In kdo lahko to naredi, če ne obe krovni organizaciji?
V teh stavkih so strnjena osnovna izhodišča odprtega debatnega večera, ki sta ga SKGZ in ZSKD priredili predsinoči v domu Andreja Budala v Štandrežu. Uvedel ga je pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič in takoj opozoril na prvo veliko težavo. »Tudi na spodbudo ministra za Slovence v svetu Boštjana Žekša smo skupaj s SSO ustanovili 6-člansko komisijo, ki naj bi izdelala predloge za racionalizacijo. Predsednik SSO-ja Drago Štoka ocenjuje, da komisija "dobro dela", preprosta resnica pa je, da se komisija že 4 mesece ni več sestala«.
Potreben je torej premik z mrtve točke in v ta namen sta zvezi spodbudili razpravo z lastnimi člani, da bi se dogovorili, kako postopati spričo zaviranja druge krovne organizacije. V uvodu je Semolič spomnil na debatni večer z mladimi, ki so ga teden prej priredili v istih prostorih in s katerega je izšlo troje ugotovitev: polemike v manjšini so mladim v veliki meri nerazumljive, pričakujejo večje sodelovanje predvsem pa pogled v bodočnost, da se tudi njim zagotovi neko perspektivo. »Do neke mere smo se tudi v manjšini nalezli napake voditeljev italijanske politike, ki gledajo na lastno kratkoročno korist in ne na bodočnost,« je ocenil Semolič, ki meni, da ne smemo čakati križem rok, da nam bodo drugi s krčenjem sredstev krojili bodočnost temveč se moramo pravočasno pripraviti na vse možne scenarije, tudi negativne, ki so danes žal najbolj verjetni.
»SKGZ noče ojačevati konfliktov, želimo si sodelovanja, ki smo ga vselej spodbujali, smo pa tudi realisti in pripravljeni iti naprej sami, dokler z druge strani ne bo odziva«.
Njegovo izvajanje je dopolnila predsednica ZSKD Vesna Tomsič, ki je ugotovila, da se konflikti z vrha žal prenašajo tudi na lokalne stvarnosti. Omenila je spodbude k sodelovanju med društvi, na primer na Vrhu ali v Števerjanu, ki so bile sistematično zavrnjene, težavno dogovarjanje celo za skupno proslavljanje dneva kulture, brezbrižnost ene strani do skupnih ustanov in ohranjanje dvojnikov s kričečim primerom podvajanja glasbenih šol v Gorici. »Gledano od zunaj se dogajanje v manjšini zdi absurdno. Zlasti mladi ne razumejo delitev in dvojnikov«. Edina možna razlaga, je pristavila, je v tem, da SSO in njegove članice, čeprav to zanikajo, delujejo v bistvu kot podaljšana roka SSk in vnašajo v kulturno in društveno sfero delitve iz strankarske dimenzije. »Kljub temu pa se moramo zavzemati za sodelovanje in se vprašati, če in kako je mogoč dialog z nekom, ki ga zavrača,« je zaključila.
V razpravi so razni člani prispevali še dodatne ugotovitve o potrebi po premoščanju konfliktov in vzrokih zdajšnjih težav. Več članov je opozorilo na problem močne strankarske pogojenosti SSO, ki naj bi bila ena glavnih zavor za sodelovanje. Drugi razlog pa so evidentirali v pomanjkanju interesa do dialoga na tisti strani, ki kljub manjšemu obsegu organiziranosti prejema enako količino sredstev kot druga.
V debato je posegel tudi deželni predsednik Rudi Pavšič in obnovil poskuse sodelovanja, »ki so v zadnjih 15 letih prišli vselej z naše strani« in posledično razočaranje zaradi neodzivnosti druge krovne zveze. Programska konferenca je bila izjemen napor, 120 ljudi je poldrugo leto pripravljalo zaključke, nazadnje pa je SSO rekel ne njihovemu izvajanju. Na enak ne sta naletela predloga o Zvezi Slovencev - skupni krovni organizaciji in predlog manjšinskega parlamenta, ki bi zajel vse izvoljene predstavnike in priznana društva ter organizacije. To so dejstva, ki jih SKGZ mora pač vzeti na znanje in se brez utvar vprašati, kako naprej. »Do idealne ravni sodelovanja očitno v kratkem ne bomo prišli. Institucionalno sodelovanje s SSO-jem v odnosu do javnih oblasti bomo gotovo ohranili, za drugo pa mora SKGZ sprejeti tudi samostojno pot, se tesneje povezati z lastno bazo, se opreti na vrednote, ki povezujejo njeno pluralno organiziranost in se opremiti za nove izzive,« je predlagal Pavšič.
»Strnimo naše vrste, da bomo pripravljeni na nove izzive, obenem pa delajmo kljub vsemu za sodelovanje, ki se mu z naše strani ne bomo odrekli,« se je glasil zaključni stavek Livia Semoliča.
(Primorski dnevnik, 6. novembra 2011)