Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni odbornik Gianni Torrenti za spremembe sistema financiranja manjšinskih organizacij

16/11/2013
NULL
Nedavno srečanje vladnega manjšinskega omizja, predlog deželnega odbornika Giannija Torrentija o spremembah sistema financiranja ter vidno nižanje prispevkov s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so bile osrednje teme srečanja vodstva SKGZ s svojimi članicami, ki je potekalo v petek v Trstu.

Uvodoma je deželni predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič izpostavil pozitivno stališče, ki ga je manjšinsko omizje v Rimu zavzelo glede poviška sredstev iz zaščitnega zakona za potrebe slovenskih organizacij in za vidno dvojezičnost v javnih upravah. Omenil je, da v parlamentu potekajo postopki, da bi sredstva za leto 2014 povišali v tolikšni meri, da bi zadostovala tudi za nemoteno delovanje javnih uprav ter za potrebe družbeno-gospodarskega razvoja v Benečiji.

Srečanja se je udeležilo veliko število organizacij in ustanov, ki so v bistvu podprle predloge o spremembah sistema financiranja manjšine, ki jih je odbornik Gianni Torrenti predlagal na zadnji seji Deželne posvetovalne komisije. Prisotni so si bili edini, da je potrebno tako pomembne odločitve doreči vsi skupaj in v tem smislu predlagali, da bi čimprej prišlo do skupnega srečanja obeh krovnih organizacij in njunih članic ter samim odbornikom Torrentijem.

Člana Deželne posvetovalne komisije Rudi Pavšič in Dorica Kresevič sta orisala glavne značilnosti Torrentijevih predlogov. Prvi gre v smer racionalizacije prispevkov za mala društva (vsako leto zaprosi za prispevek med 170 in 190 društev). Odslej naj bi bila društva vključena v aktivnosti njihovih krovnih zvez (ZSŠDI, ZSKD, ZSKP, Slovenska prosveta in beneški Inštitut za slovensko kulturo). Nov sistem razporeditve sredstev bi ustvaril priložnosti za boljše povezovanje in načrtovanje delovanja ter bi krovnim področnim zvezam zaupal večjo skrb za koordinacijo in notranje dogovarjanje.

Pomemben je tudi predlog deželnega odbornika glede primarnih ustanov, ki so od začetnih 5 zrastle na 21 in z nekaterimi, ki so zaprosile za status. Na srečanju so bili mnenja, da je predlog umesten in da bi bilo potrebno na novo sestaviti pravilnik, ki določa kriterije o primarnosti. S tem v zvezi se je razvila zanimiva razprava, v kateri so prišli na dan številni zanimivi predlogi, ki jih bodo predstavniki SKGZ v Deželni komisiji zagovarjali na pristojnih mestih.

Tretji predlog, ki ga je izpostavil odbornik Torrenti, zadeva spremembo sedanjega »blokiranega« sistema financiranja v premičnega z uvedbo projektnega razmišljanja. Tudi temu predlogu prisotne organizacije niso izrecno nasprotovale, potrebno pa bi bilo razumeti, kako bi se tak sistem udejanil, kako bi se določilo prioritete, »kakovosti in šibkosti« določene dejavnosti, koko bi se lahko ocenilo vlogo in dimenzijo projektov, idr. Takšno usmeritev organizacije načeloma podpirajo, vendar je potrebna poglobljena analiza, da bodo Torrentijeve predlagane reforme dejansko prispevale k rasti in pospodobitvi manjšinskega organiziranega sistema.

Nazadnje so na srečanju negativno ocenili potezo Republike Slovenije, ki je vidno znižala prispevke za Slovence, ki živijo v sosednjih državah. Ta odločitev, kljub hudim gospodarskim težavam, odpira širšo razpravo o odnosih med matično državo in njenimi manjšinami. Tudi določena istitucionalna »utrujenost« je očiten pokazatelj stanja duha, ki zaskrblja številne organizacije in ustanove.